Logo MojaObčina.si
DANES
13°C
7°C
JUTRI
19°C
6°C
Oceni objavo

Ko z veseljem čakaš praznike

Umirjeno, slavnostno, spravljivo in (pre)obloženo – tako božič dočakajo na Poljskem … In pri Pintaričevih iz Vojnika!

Poznate jih. Srečujete jih v trgovini, šoli, telovadnicah, cerkvi. Včasih vam pogled nanje uide, ker slišite povsem nenavaden jezik, le nekaj trenutkov kasneje, ko začno spet vsi govoriti v brezhibni slovenščini, pa vam sploh nič več ni jasno. Vsega tega so vajeni in na kraj pameti jim ne pade, da bi se zaradi tega počutili nelagodno. Takšna je slovensko-poljska družina Pintarič iz Vojnika.

Mamica Aleksandra Katarzyna, ki ni poljskega jezika naučila le otroke Nino, Davida in Filipa, ampak tudi moža Karlija, je tista, ki ji jezik najbolj teče. Pa naj gre za materinega ali slovenskega. Prikupna, nasmejana in odprta, kakor je, je pred dobrimi petnajstimi leti že na prvi pogled očarala mladega Vojničana. Kot v filmu je bilo. Karli, ki je s prijateljem kolesaril po Avstriji, se je poškodoval in pomoč poiskal v kampu, v katerem sta bili slovensko govoreči le mladi Poljakinji. Prav ste prebrali – Aleksandra in njena prijateljica sta se pri študiju poljščine v rodni Varšavi morali učiti še enega slovanskega jezika in izbrali sta slovenščino. Karliju je bila Aleksandra že takrat všeč in suvereno je svojemu prijatelju naslednji dan napovedal, da se bo z njo enkrat poročil. Pol leta kasneje je na srečanju katoliške mladine res znova naletel nanjo. Potem je ni več izpustil iz rok. Peljal jo je na Triglav, v piranske soline … »in me dobesedno zapeljal s Slovenijo,« doda Aleksandra.

Po nežnih trenutkih, katerim je v letu dni sledila poroka, je nastopil čas včasih precej krute realnosti. Ker mlad študentski par ni imel dovolj denarja, bi mlado nevesto država skoraj izgnala iz države. Razočaranja so bila tudi na drugih področjih. Predvsem je Aleksandro šokiral medli način praznovanja božiča, ki Poljakom predstavlja največji praznik. »Ko sem ga prvič preživela v Sloveniji, sem se razjokala,« se spominja. Tudi Karlija je njegov prvi božič na Poljskem šokiral. A zaradi povsem drugih razlogov …

 

Čakanje na prvo zvezdico

»Božična večerja je pri nas glavna. Te ne smeš nikoli zamuditi. Otroci smo nestrpno gledali v nebo, kdaj se bo prikazala prva zvezdica, saj se takrat začne božična večerja,« začne z žarom v očeh pripovedovati Aleksandra. »Miza je slavnostno pogrnjena z belim prtom, pod njem pa je kopica sena. Simbolika na detece, rojeno na slami. Vedno je pripravljen en slavnostni pogrinjek več kot je gostov (družina s starimi starši). To pa zato, če ta večer slučajno na vrata potrka popotnik. Večerja, za katero gospodinja simbolično pripravi 12 jedi, se začne z lomljenjem oblata. Je podoben hostiji, le da je pravokotne oblike. (Tega ne spečemo sami. V zameno za prostovoljne prispevke ga dobiš v cerkvi.) Najstarejši član družine ga razlomi in razdeli, nato pa drug drugemu lomimo koščke naprej in si voščimo. Četudi si na koga prej še tako jezen, po tem dejanju deljenja enostavno ne moreš več biti. Ne gre. Ko je moj tast to prvič videl, nisem vedela, ali se bo začel smejati ali jokati, tako je bil presenečen. Izkazalo se je, da je jokal.«

»Lepo je, priznam. Je pa muka tisto kuhanje tri dni prej. Pripravijo ogromno hrane, toliko, da so jo je celo do novega leta,« doda Karli. »Rezanci morajo biti ročno narezani (odlični so, ko jim dodaš mak, rozine, mandeljne …), manjkati ne smejo slaniki, pa juha iz rdeče pese, francoska solata, ki jo mi naredimo precej drugače (na primer, dodamo na koščke narezana jabolka), za ta večer se pripravi tudi krap,« začne naštevati Aleksandra. »Sploh ves dan pred božičem se ne je mesa, tudi za to obilno večerjo ne. Le ribe in ogromno zelenjave, sploh kislega zelja (tega in krompirja Poljaki pojemo na tone), pripravljenega na veliko različnih načinov. Na primer z dimljenimi slivami. Karlija sem, ko sva božič prvič skupaj dočakala na Poljskem, opozorila, da naj je počasi, ker bo 12 jedi, pa je kljub vsemu pri peti jedi omagal. Šokiral pa ga je tudi naš način obdarovanja. Naši paketi (obvezno zaviti, ne v kakšni darilni vrečki) so res veliki. Večji kot za rojstne dneve. Najboljša darila se daje prav za ta praznik. Karli takrat kar ni mogel verjeti, koliko daril sva dobila. Naši otroci pa danes v duhu aktualnosti to dejstvo opišejo, da na Poljskem ni recesije.«

 

Božiček dvakrat na obhodu

Pod jelko darila nastavlja sv. Mikovaj ali Božiček. Tudi na predvečer goda sv. Nikolaja hodi naokoli Božiček, le da takrat otrokom v čevljih (seveda le, če so ti prej zloščeni) pusti bolj simbolična, skromna darila. »Tudi adventnih venčkov pri nas ni. Se mi zdi, da je to bolj ameriška 'finta', zato se pri nas ni prijela. Kako boš pa na Poljskem ta čas dobil zelenje, če je vse pod snegom. Tudi jaslic ne postavljamo tako kot vi. Le bolj simbolične, takšne, iz kartona. Obesimo pa omelo. In če se dva pod njim poljubita, naj bi sledila poroka. Priljubljeno verovanje je še, da na to noč, po polnoči, živali v hlevu spregovorijo. Sicer pa je tradicija tudi obisk polnočnice, ki ji mi sicer pravimo pasterka ali pastirska maša. Simbolno pomeni, da greš, podobno kot takrat pastirji, tudi ti obiskati Jezusa.«

Obiski, le da tokrat sorodnikov, se nadaljujejo tudi na božični dan in dan kasneje, ki je na Poljskem še božični praznik. »Kuha se naslednje dni nič več ne. Vsega je še od božične večerje ostalo dovolj. Tudi meso se je speklo že pred osrednjo večerjo, le da se pri sami večerji le-to ni jedlo. Ko je praznik, je praznik za vse, brez 'suženjstva' v kuhinji.«

Priprave za božično večerjo so pri Pintaričevih že stekle. Droben paket sena je pripravljen, bel prt se ravno »šiva«, sok kuhane rdeče pese so na Poljskem (pri nas se ga še ne dobi) kupili ob njihovem zadnjem obisku Aleksandrine rodne dežele, »posebni oblat nam bodo domači še poslali po pošti,« nadaljuje sogovornica in ob tem krepko pomisli, kaj je še potrebno poudariti. Nezavedajoč se, da je že s svojo navdušenostjo sprožila valove in želje … Pa ne po tem, da bi slovensko mizo obložili s poljskimi božičnimi dobrotami. Prav nič pa ne bi bilo narobe, če bi se del njenega veselja, ki ga prinašajo tako prihajajoči prazniki kot priprave nanj, naselil v vseh nas.

 

Rozmari Petek 

Oglejte si tudi