Priprave na potovanje so se začele že nekaj tednov pred odhodom. V sklopu teh priprav smo se učili plesati tradicionalni turški ples, opravili kviz o Slovaški in Poljski, ustvarili smo predstavitveni film o Sloveniji ter obiskali turško veleposlaništvo v Sloveniji, kjer smo posneli intervju z njeno ekselenco Serro Kaleli, ki je svoje rojake nagovorila tudi v maternem jeziku.

Iz Vojnika smo se odpravili na pot v sredo, 6. novembra 2013, ponoči. Odpeljali smo se do Dunaja, od tam pa smo leteli najprej v Istanbul, od tam pa še v Izmir, kjer se nahaja šola, ki sodeluje v projektu. Po dolgem potovanju nas je čakala že prva predstavitev, kjer smo za uvodno presenečenje – kot znak hvaležnosti za veliko gostoljubje naših gostiteljev, odplesali turški tradicionalni ples in predstavili intervju z veleposlanico. Naši gostitelji so bili nad predstavljenim vidno navdušeni. Ogledali smo si tudi predstavitve ostalih držav in večer zaključili z večerjo in počitkom v hotelu.

Naslednji dan, v četrtek, nas je najprej čakal kratek ogled Izmirja, ki je kar štiri milijonsko mesto in leži ob Egejskem morju, na zahodu države. V prvi polovici dneva smo si ogledali Ephesus, znamenito antično grško mesto, ki nas je popolnoma očaralo, in svetišče Virgin Mary. Tu smo lahko na zid želja obesili listke s svojimi željami, nato pa smo se odpravili na kosilo. V drugi polovici dneva smo si ogledali mestece Şirince village, kjer smo se sprehodili po ulicah in nakupili spominke. Na poti smo lahko popili napitek iz sveže iztisnjenih granatnih jabolk in si z dreves natrgali sveže pomaranče. V Izmir smo se vrnili pozno popoldne in se udeležili plesnih in glasbenih delavnic. Za večerjo so nam ponudili lokalne dobrote v Alsanacu, v restavraciji, tik ob morju. Alsanac je centralna mestna četrt, kjer je veliko trgovin in restavracij. Sledil je počitek v hotelu.

Tretji dan smo si dopoldne ogledali stari del mesta, kjer smo obiskali staro tržnico, Kızlarağası Hani, Cuha Bedesteni, in od blizu videli mošejo, v kateri so se ravno takrat množično zbirali verniki. Opazovali smo del obreda pred vstopom v svetišče. Sledil je še sprehod skozi Pasaport, kjer smo se družili s turškimi prijatelji. Po kosilu smo se odpravili v šolo in se pripravili na multikulturni večer. Najprej so se nam s kar enournim programom predstavili Turki s svojimi običaji in glasbo. Sledile so predstavitve ostalih držav. Kot predstavniki Slovenije smo na odru odigrali legendo o Bledu in prikazali predstavitveni film o Sloveniji. Po predstavitvi smo se pozno zvečer vrnili v hotel.

V soboto, 9. novembra, nas je čakala pot v Çeşme. Do tja pa smo naredili kar nekaj postankov: Alaçatı, Ilıca, Ceşme Marine – obiskali smo tržnico z oblačili in se okopali v Egejskem morju. Sprehodili smo se skozi slikovito mestece Alaçatı. Po kosilu smo se poslovili od Slovakov in Čehov, ki so popoldne že leteli proti domu. V popoldanskem času smo si ogledali še eno mestno četrt, kjer smo lahko nakupili baklavo za domače in občutili mestni vrvež velikega turškega mesta. Ves čas so nas spremljali gostoljubni turški dijaki, ki so skrbeli za to, da se nismo izgubili in nam poskušali uresničiti vsako željo. Izkazali so se za res izvrstne in prijazne gostitelje. Po večerji je sledilo slovo od turških prijateljev, mi pa smo šli še na večerni sprehod v okolici hotela. Ravno v tistem času je na glavnem trgu potekalo kar nekaj prireditev ob obletnici smrti Atatürka, prvega predsednika svobodne Turčije, ki ga Turki častijo praktično na vsakem koraku.

V nedeljo, 10. novembra, smo se takoj po zajtrku odpravili proti letališču. Čakala nas je dolga pot domov, ki pa smo jo preživeli dobre volje in polni vtisov s čudovitega, a kratkega potovanja po Turčiji. V Vojnik smo se vrnili ob deveti uri zvečer. Pred šolo nas je čakala topla dobrodošlica staršev, ki so nas že močno pogrešali, mi pa smo jim hiteli pripovedovati o vseh pripetljajih in zgodbah, ki smo jih doživeli v preteklih nekaj dneh.

Če povzamemo, lahko potrdimo, da sta namen in cilj mednarodnega projekta Comenius v celoti dosežena – omogoča nam spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti in mladim pridobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc, potrebnih za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo.

Veselimo se že sklepnega srečanja, ki bo maja 2014 na Slovaškem.

Simona Šarlah