»Kako lahko moja mama že za časa življenja uredi razmerja med nami – otroci (jaz ter moj brat), ki bomo po njeni smrti dedovali njeno premoženje? Želeli bi se namreč izogniti kasnejšim sporom zaradi deležev na dediščini. Lahko razpolagam s svojo bodočo zapuščino? Za odgovor se vam zahvaljujem, Jože.«

1. Dedič ne more razpolagati s svojo bodočo dediščino – z njo lahko za časa življenja razpolaga »živeči bodoči zapustnik«. To naredi zapustnik lahko z :

• oporoko,
• s sklenitvijo darilne pogodbe za primer smrti,
• s sklenitvijo pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja.

1. Oporoka: z njo oporočitelj določi oporočne dediče in razdeli svoje premoženje po svoji volji. Oporočitelj lahko v oporoki postavi tudi pogoje in roke, bremena, volila, pa tudi neodvisnega izvršitelja oporoke. Tako se v oporoko vnese npr. člen: V kolikor se oporočna dediča do zapuščinske obravnave ne bi mogla sporazumeti o izvršitvi te oporoke, sodišče postavi za izvršitelja te oporoke g. …………. . G. ……… nepremično premoženje proda  najboljšemu kupcu in kupnino razdeli oporočnima dedičema, vsakemu do ½, premično premoženje pa razdeli oporočnima dedičema po lastni presoji.

Lahko pa oporočitelj v oporoki določi, naj g ……………. nepremično premoženje proda najboljšemu kupcu in kupnino izroči oporočnima dedičema, vsakemu do ½.

1. Darilna pogodba za primer smrti je darilna pogodba, sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Z njo  lahko darovalec – bodoči zapustnik obdarjencu – dediču vnaprej daruje svoje premoženje, ki do njegove smrti ostane njegova last – darilna pogodba se izpolni po darovalčevi smrti. Pomeni, da se v zapuščinskem postopku sodišču taka darilna pogodba predloži in na podlagi darilne pogodbe in pravnomočnega sklepa sodišča o dedovanju se darilo nepremičnin vpiše na dediča – obdarjenca v zemljiško knjigo.

1. S sklenitvijo pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, ki se sklene v obliki notarskega zapisa, se bodoči zapustnik zaveže, da bo izročil in razdelil svoje sedanje premoženje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem.

Veljavna je le, če se bosta s pogodbo strinjala oba (vi in vaš brat). Mati si lahko ob sklenitvi te pogodbe pridrži zase pravico užitka izročenega premoženja (kar pomeni, da lahko do smrti ostane v hiši in jo uporablja- ne sme in ne more pa jo prodati ali zastaviti).

Ob zapuščinskem postopku na sodišču tako razdeljeno premoženje ne spada v zapuščino po pokojniku – predmet dedovanja je tako samo tisto premoženje, ki ni bilo razdeljeno in tisto premoženje, ki bi bilo pridobljeno po sklenitvi te pogodbe.

Vi in vaš brat kot potomca vaše matere za njene dolgove s tako pridobljenim premoženjem ne odgovarjata (če se s to pogodbo ne določi drugače) – to je pomembno, saj bi vaš brat mamo lahko prepričal, naj za plačilo njegovih dolgov proda ali zastavi premoženje… - dediči pa odgovarjajo za dolgove zapustnika s svojim dednim deležem do  vrednosti zapuščine.

1. Mnenje:

Oba z bratom sta po vaši materi zakonita dediča, torej bi tudi brez oporoke dedovala njeno premoženje vsak do ½. V kolikor bi se radi izognili sporom z vašim bratom, bi bilo najprimerneje skleniti pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja vaše matere, njej pa izgovoriti pravico do užitka vsega njenega premoženja do njene smrti (kar pomeni, da zanjo dejansko vse ostane nespremenjeno, vidva pa točno vesta, kaj bo komu pripadlo po njeni smrti). Problem bi lahko bil pri vaši materi, ki bi v tem videla verjetno to, da ji hočeta že sedaj vse pobrati in da je najboljše, da kar »čimprej gre …« To je sicer dražja varianta od oporoke, saj jo je potrebno zapisati v notarskem zapisu.

Ne glede na vse naštete možnosti pa vam moram povedati, da 100 % zaščita pred morebitnim sporom z vašim bratom ne obstaja.

 Odvetnica

 Katja Koprivšek