Začetki planinskega društva Vojnik

Muzelj, njegovi prijatelji, sodelavci in krajani Občine Vojnik, ljubitelji hribov in gora, so v hribe hodili že od mladosti. Sprva so bili včlanjeni v PD Železničar Celje, saj jih je večina tam tudi delala. Leta 1993 so v sklopu tega društva najprej ustanovili sekcijo Vojnik, dve leti kasneje pa že svoje Planinsko društvo. Veliko zaslugo za ustanovitev ima zdaj že pokojni Ivan Trobiš, prvi predsednik društva, ki se je s planinskimi navdušenci Benom Podergajsom, Mirkom Blazinškom, Francem in Zvonko Grum ter  predsednikom sekcije g. Kampušem lotil organizacijskega dela. Potrebno je bilo urediti dokumentacijo in pridobiti vsa dovoljenja, da so lahko kmalu organizirali prve pohode. Zanimanje za skupno planinarjenje je bilo veliko, saj je društvo v samih začetkih štelo največ članov, tudi do 470. Za delovanje društva pa so bili potrebni tudi vodniki in markacisti, zato je društvo ustanovilo še sekcije vodnikov in sekcije markacistov, ki so se za svoje delo tudi primerno izobrazili. Poleg izobraženih vodnikov, ki so planince varno vodili po izbranih poteh slovenskih gora in markacistov, ki so se izobrazili za markiranje poti, pa je društvo potrebovalo tudi svoje poti in hribe.

Poti vojniških planincev

Prva, čisto njihova pot se je oblikovala iz Vojnika na Šentjungert, ki jo tradicionalno obiščejo dvakrat letno. Planinskega pohoda, ki se mu lahko pridružite na štartu v Vojniku ali na katerikoli vmesni točki na poti na Kunigundo, se lahko udeležite v spomladanskem času, in sicer konec aprila, lahko pa si to priljubljeno točko daste pod novoletne zaobljube in jo skupaj s planinci obiščete takoj po novem letu. Druga pot, ki jo urejajo in markirajo Vojniški planinci se je oblikovala na relaciji Vojnik Stolpnik, in sicer preko Sv. Tomaža in Kladnarta. Tako kot Kunigunda je tudi Stolpnik med priljubljenimi planinskimi izleti, saj se vsakega 26.decembra na vrhu srečajo in družijo s sosednjimi planinskimi društvi (Slovenske Konjice, Dramlje, Dobrna). Vojniški planinci so bili tudi med ustanovitelji Slomškove poti od Sloma do Nove Cerkve, vzporedno z njihovimi potmi pa potekajo še Jakobova in Martinova pot, ki gre preko koče na Svetem Tomažu. V sodelovanju s PD Dramlje pa urejajo in markirajo polovico poti do Sv. Uršule nad Dramljami, hkrati pa soorganizirajo  tradicionalni pohod iz Vojnika v Dramlje (na Sv. Uršulo). V sodelovanju s športnim društvom Socka so markirali tudi pot na Kislico, skupaj z njimi pa vsako leto organizirajo pohod na Strnadov travnik, preko katerega se je moč povzpeti na Kislico oz. Špičast vrh. 

V času predsedovanja

Z zgoraj omenjenimi dejavnostmi in sodelovanji je sedanji predsednik Ivan Muzelj zadovoljen, saj opazi, da se na teh dogodkih zbere ogromno ljudi, planinci pa imajo domače planinske poti zelo radi. Poleg vseh naštetih dejavnosti, ki jih ni malo, društvo skozi leto organizira še vsaj 20 pohodov, se pa vodstvo trudi, da so izleti zanimivi in raznoliki. Društvo trenutno šteje med 250 in 300 člani, prevladuje starejša populacija, ki ima po besedah predsednika več časa in manj obveznosti. Nekaj zanimanja za planinstvo je tudi med mladimi, ki pa se zadnje čase v hribe raje odpravijo sami ali s prijatelji. 

Kot vsako društvo, pa so si tudi vojniški planinci prizadevali, da bi dobili svojo kočo, svoj dom. In to jim je s pomočjo občine Vojnik leta 2006 tudi uspelo. Občina je kupila zemljišče, pridni planinci pa so se lotili dela. Ker je to bila njihova ogromna želja, so večinoma delali sami in prostovoljno. Složnost, iste želje in pridnost so se v kratkem času obrestovali, saj so otvoritev koče izvedli leta 2008. Od takrat je kočo obiskalo že veliko planincev, seveda pa si jih želijo še več. Koča je za vse odprta ob nedeljah in praznikih, za zaključene družbe pa tudi po dogovoru. 

Vas pa Muzelj vabi, da se včlanite v PD Vojnik in lepote slovenskih gora doživite z izkušeno ekipo vodnikov in v dobri družbi ostalih planincev. Pravi, da z njimi ni nikoli dolgčas, saj si izlete ali nočitve na kočah popestrijo tudi s harmoniko in pesmijo. 

Tekst: Nina Mlinar

Foto: osebni arhiv