Grad Lemberg je bil leta 1945 skupaj s skoraj 1000 ha obsežnim posestvom odvzet družini Galle, skupaj z opremo (okoli 2000 kosov umetnin, pohištva, orožja, glasbil, preprog ...), ki jo  je takratna oblast odpeljala v federalni zbirni center v Celje, celotni grajski kompleks pa prepustila neprimerni rabi in propadanju.

Ko smo leta 2007 kupili grad in grajski hrib, je bilo skupaj z državo in lokalno skupnostjo dogovorjeno, da grad Lemberg ohranimo, in to tako, da odpravimo razkorak med strokovno opredelitvijo, da je spomeniški kompleks gradu zaradi svoje enkratnosti, mnogih izjemnosti in reprezentativnosti zelo pomembna sestavina slovenske kulturne dediščine in med stanjem velike ogroženosti spomenika kot takega in prebivalcev okrog njega. To bi dosegli s postavitvijo koncepta aktivnega varstva, pripravo in izvedbo projekta celovite prenove in revitalizacije. Želja je, da se sanirajo, rekonstruirajo in predstavijo ključne spomeniške sestavine gradu in z novimi vsebinami in dejavnostmi v obnovljenih prostorih. Na ta način bi se oblikovalo novo kulturno, izobraževalno, turistično in poslovno središča z vrhunskimi ter mikavnimi in konkurenčnimi produkti ter s storitvami na lokalni, pokrajinski, nacionalni in mednarodni ravni.

To, da obnavljam grad, delam rad. Ko sem se lotil obnove, sem sicer pričakoval, da bo država izkoristila mojo pripravljenost za delo, strokovno znanje in praktične izkušnje in bo z bistveno manjšim vložkom, kot če bi se tega lotila sama, zagotovila zanamcem ohranitev čudovitega objekta kulturne dediščine. Grad je, glede na naše spoznavne možnosti, skoraj večen, jaz pa nisem, in če do tega spoznanja ne bo prišlo kmalu, bo za marsikaj prepozno. Žal mi je za tisto, česar kot »graščak« ne bom mogel narediti, ne pa za to, kar mi je in mi še bo uspelo.

Povzela Klara Podergajs

Foto: arhiv Franci Zidar