Dogodek so poleg domačinov, Bezenškovih sorodnikov, sosedov in krajanov s svojo prisotnostjo počastili tudi gostje iz Bolgarije: avtor kipa Svilen Kostadinov, predsednik bolgarskih stenografov Matev Karamfil, lektor in prevajalec Ljudmil Dimitrov, vsi s svojimi soprogami, ter namestnica bolgarskega veleposlanika v Sloveniji Julia Tzerova. Krajši kulturni program so oblikovali učenci osnovne šole in vokalna skupina Družina Gregorc. Sledili so pozdravni in zahvalni nagovori gostov in vodij naše krajevne in občinske oblasti - Dušana Horvata in Branka Petreta,  blagoslov pa je opravil pater Branko Cestnik. Dolg je seznam tistih, ki so primaknili večji ali manjši kamenček svojega truda za to, da je projekt stekel, relief je bil vzidan, prireditev je uspela, dogodek je bil ovekovečen in da so bili vsi prisotni deležni kulturnega in kulinaričnega obroka. V imenu nosilca projekta, Prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo, zato vsem iskrena hvala.  

Spomnimo se, da smo leta 1995 Frankolovčani izdali knjigo o Antonu B., natanko pred dvema letoma pa smo dobili Bezenškov doprsni kip, Tončkovo učno pot, razstavo o njegovem življenju in delu v Galeriji Piros, po njem poimenovali osnovno šolo in vse našteto ob koncu minulega leta predstavili tudi v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani. Lani smo se člani prosvetnega društva, predstavniki šole in Občine Vojnik v počastitev 100. obletnice  Bezenškove smrti udeležili protokolarnih in več drugih slovesnosti v Sofiji in Plovdivu. V sklopu teh svečanosti smo sodelovali tudi pri odkritju Bezenškovega reliefa na njegovi hiši v Plovdivu. V znak hvaležnosti pa smo od Bolgarov prejeli darilo – kopijo reliefa za Tonejevo rojstno hišo v B. Bukovju.    

Če je še do nedavne preteklosti mnogo domačinov skomignilo z rameni, češ, kdo je ta Bezenšek, so ga številni dogodki v zadnjih letih povzdignili visoko na tron njegove prepoznavnosti. Dolgo smo potrebovali, da smo ozavestili njegove kulturne, publicistične, narodnostne in izobraževalne zasluge za slovenski narod. Tančico naše nevednosti so nam še najbolj odstirali Bolgari, ki našega stenografa, učitelja, pesnika in pisatelja postavljajo v družbo najzaslužnejših bolgarskih kulturnikov tistega časa. Bezenšek je s svojim bogatim življenjskim opusom stkal most med narodoma, saj je večino svojega življenja delal in ustvarjal v Bolgariji, ob tem pa zavzeto pisal, učil in narodno prebujal tudi svoje »drage Slovence«.

Sonja Jakop

Foto: Dolfi Jakop