Silvo in Štefka Kroflič sta na skupno pot stopila 25. oktobra 1948. Takrat dvajsetletni Silvo je moral dan po poroki v spremstvu miličnikov zapustiti devetnajstletno nevesto Štefko, saj je bil vpoklican na služenje v JNA. Mlada gospodinja je ostala sama na kmetiji z bolnim tastom dobri dve leti, vse do moževe vrnitve domov. Skupaj sta gospodarila in delala na kmetiji. Vanjo sta vložila vse svoje moči, da sta na novo pozidala poslopja in dokupila nekaj zemlje. Ko sta z leti vse težje premagovala breme gospodarjenja, sta kmetijo prepustila mladi družini Marjana in Marije Žerjav. Z veseljem in ljubeznijo pa sta še naprej svoj čas posvečala obdelovanju vinograda ter pomagala tudi pri ostalih opravilih.

Danes je praznovanje tako visokega jubileja težko predstavljivo. To je zakon, ki ga lahko primerjamo z vsemi lastnostmi skrbno brušenega diamanta in si ga moramo ob času poplave ločitev, ko pari niso več zmožni skupaj premagovati ovire, vzeti za vzgled. Petinšestdeset let je Mojster brusil zakon Štefke in Silva Krofliča, vendar je ta po mnogih preizkušnjah ostal trden. Na ta redek jubilej pa je še posebej močno zasijal in ta sijaj se je razlil tudi na vse domače, sorodnike, sosede in prijatelje, ki smo z njima praznovali v prešerni družbi do poznih ur.

Iskrena hvala g. Tonetu Pergerju, ki vedno gane z v srce segajočimi besedami, vsem, ki so priskočili na pomoč, ko je ponagajalo zdravje, podokničarjem Arclinskim fantom, članicam KD Meta in vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Jubilanta se pa še posebej zahvaljujeta vsem za voščila in vse izrečene dobre želje.

                                Naj Bog blagoslovi njun zakon in njuni življenji.

Jasna Žerjav