Njena vsebina je karseda vezana na njegovo dveletno bivanje kot kaplan v Novi Cerkvi v letih 1827 do 1829. Sam jih je označil za srečna. V vitrinah so razstavljena nekatera njegova dela in dela drugih o njem. V eni od vitrin je zgodba o nastajanju knjige o njegovih zbranih pridigah, ki so nastale v Novi Cerkvi. V vitrini boste našli tudi gradivo o postopku njegove beatifikacije. Razstavili smo tudi komplet razglednic z motiviko Nove Cerkve, ki so vezane na Slomška, tudi avdio kaseto in CD Dua Biser o Slomšku in nekaj video kaset.
Na stenah lahko vidite njegovo rodbinsko drevo, njegov portret, ki ga je v pastelni tehniki izdelal gospod Jože Žlaus iz Globoč pri Frankolovem, tu je tudi oljni portret domnevno dekana Jožefa pl. Jakominija, ki je kot dekan zelo lepo sprejel Slomška v Novi Cerkvi, kamor je prišel za kaplana. V stenski niši imamo Slomškov mašni plašč, v katerem je maševal v Novi Cerkvi, pa kelih in - kar seveda sodi zraven - tudi misal ali mašno knjigo ter doprsni lesen kip Slomška, ki je delo domačina gospoda Karla Matka.
Slomškovo misel na steni je izdelala gospa Katarina Kotnik, sicer mojstrica kaligrafije, celostno podobo delno kašče in sobe je zasnoval oblikovalec Rafko Počivašek iz Celja, ki je oblikoval tudi Slomškovo knjigo pridig Ljubeznivi bratje in sestre ter komplet razglednic. Oblikoval je tudi napisno tablo ob potomki najstarejše trte na svetu, naše trte Mihaele, ki bo, kot kaže, tudi letos, v svojem tretjem letu, že obilno rodila.
Vse je nastajalo z izrednim sodelovanjem in dobro voljo ter nasveti gospoda župnika in dekana Alojza Vicmana, Otona Samca, Špele Operčkal, Jožeta Žlausa, ki je za nedoločen čas posodil nekaj del iz Slomškovega časa, in tudi sam sem z veseljem postoril tisto, kar sem mogel in znal.
Ostaja še kar nekaj nalog za jutri in pojutrišnjem. Slomšek nas združuje, sodelovanje župljanov in krajanov je izjemno, v zraku je duh ustvarjalnosti, veselega upanja v sončne dni. Videti in občutiti je, da nam je Slomšek zapustil mnogo več, kot je zbranega v tej sobi. Toda sami dobro veste, da je imel rad tudi »drobtinice«, danes mu eno podarjamo tudi mi. Slava velikemu Slovencu!
Drago Medved



