OMEJITEV DEDOVANJA V PRIMERU PREJEMANJA DENARNE SOCIALNE POMOČI IN VARSTVENEGA DODATKA

Ker je v Sloveniji  že dlje časa socialna kriza, obstaja vedno več ljudi, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči. Z uveljavitvijo nove socialne zakonodaje v letu 2012 pa nastaja vedno več dilem glede področja vračanja prejete denarne socialne pomoči, obveznosti dedičev in sorodnikov do upravičencev do take pomoči ipd. Zaradi zapletenosti zakonodaje smo se odločili, da vam navedeno področje in z njim povezano problematiko podrobneje predstavimo.

DENARNA SOCIALNA POMOČ

Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Določena je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki se je začel uporabljati 1. januarja 2012. Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov [1], ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom določeni pogoji.

V prejeto pomoč se izmed pravic, ki jih financira Republika Slovenija, štejejo vse oblike denarne socialne pomoči (redna, trajna in izredna DSP) in varstveni dodatek. Štejejo se tudi sredstva, ki jih je lokalna skupnost izplačala za doplačilo socialnovarstvenih storitev za svoje občane (institucionalno varstvo, družinski pomočnik, pomoč na domu), in občinske denarne socialne pomoči.

PREPOVED ODTUJITVE IN OBREMENITVE

V primeru, da ste lastnik nepremičnine (npr. stanovanja ali hiše), katerega uporabna vrednost  presega primerno vrednost stanovanja [2] in ste denarno socialno pomoč v zadnjih 18 mesecih prejeli več kot dvanajstkrat, vam bo denarna socialna pomoč dodeljena le v primeru, da soglašate z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik ste, v korist Republike Slovenije ali občine, ki izplačuje tako pomoč. Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist izplačevalca te pomoči. V takem primeru brez soglasja Republike Slovenije ali občine ne boste mogli odtujiti nepremičnine oziroma jo obremeniti s hipoteko, zemljiškim dolgom in podobnimi obremenitvami, nepremičnina pa bo ostala v vaši lasti.

[1] Po trenutno veljavni zakonodaji znaša minimalni dohodek 261,56 EUR.

[1] Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo::

1-članska družina 60 m2;

2-članska družina 90 m2;

3-članska družina 110 m2;

4-članska družina 130 m2;

5-članska družina 150 m2;

6-članska družina 170 m2;

 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

OMEJITEV DEDOVANJA

Zakon o dedovanju v 128. členu določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina izplačevalca te pomoči. Če se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči, dedujejo vso zapustnikovo premoženje.

Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, sami potrebni pomoči.

Denarno socialno pomoč je mogoče vrniti tudi že za čas življenja, in sicer tako, da se na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naslovi vloga za vračilo prejete denarne socialne pomoči. Na tem ministrstvu bodo izračunali dolg, ki izhaja iz prejetih pomoči (realna vrednost v času vračila), ter nato sporočili, na kakšen način se lahko pomoč vrne (številko TRR in rok). Po vrnitvi celotne pomoči bodo izdali potrdilo o vrnjenem dolgu iz tega naslova.

VARSTVENI DODATEK

 Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin …) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

Tudi varstveni dodatek je od 1. 1. 2012 dalje vračljiv socialni transfer, torej ima država kot financer tega transferja po smrti upravičenca do tega dodatka terjatev v zapuščinskem postopku po umrlem upravičencu. Upošteva se vsa zapuščina upravičenca - nepremično in premično premoženje. V tem primeru se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije v zemljiško knjigo vpiše po uradni dolžnosti že na podlagi same odločbe o dodelitvi varstvenega dodatka. Zaznamba je zavarovanje dolga, ki ga ima upravičenec do države v višini prejetega varstvenega dodatka za celotno obdobje od 1. 1. 2012 dalje. V primeru smrti upravičenca se dedovanje dedičev pri nepremičnini, ki je opremljena u zaznambo, omeji do višine tega dolga. Dediči lahko namesto z (delom) nepremičnino dolg vrnejo tudi s plačilom denarja.

V prispevku smo vam na kratko predstavili določila glede vračanja socialnih transferjev. Kolikor imate kakršnokoli vprašanje iz kateregakoli področja prava, ga naslovite na uredništvo Ogledala ali na našo elektronsko pošto vojnik@koprivsek-op.com , odgovor vam bomo pripravili v najkrajšem možnem času.  Po predhodni najavi (tel. št. 041 361 153) pa nudimo tudi brezplačno pravno svetovanje v naši pisarni, ob katerem lahko vpogledamo v vaše listine in vam zato podamo konkretnejši odgovor.

Odvetniška družba Koprivšek, o. p., d. o. o.

Katja Koprivšek, odvetnica