Tokrat vam želimo predstaviti zgodovino graščine Socka, z namenom, da spoznate tudi to plat, ki se omenja že od davnega 1403. leta.

Več o tem pa Ivica Švab, sicer tajnica KD Socka: 

Verjetno je danes edinstvena priložnost, da vsi skupaj, predvsem pa mlajši rod izve zgodovino tega starodavnega dvorca Socka, ki za svojimi grajskimi vrati in debelimi zidovi skriva davno zgodovino, čuva mnogo skrivnosti, razočaranj, bolečin in romantičnih ljubezni. 

V srednjem veku so pričeli zidati dvorce na ravnini blizu naselij, za razliko od gradov, ki so stali na strmih hribih in pečinah. Iz tega obdobja izvira tudi dvorec Socka, imenovan EINöD, uporablja pa se tudi termin GRAŠČINA, to je utrjena, z obzidjem obdana grajska stavba na podeželju, kjer je v obzidje vpeta kapela, ob kateri je vhod na grajsko dvorišče. Dvorec Socka se v pisnih virih prvič navaja že davnega leta 1403. Nakar je graščina Socka še spreminjala svojo prvotno podobo, romala iz roda v rod, se podedovala in prodajala, vendar je bilo skozi vso zgodovino večina njenih lastnikov (grofov) tujcev.

V času pred drugo svetovno vojno je bil dvorec Socka s pripadajočo zemljo, vrtovi, drevoredom in parkom v lasti Angleža - grofa Walterja Dickina, ki je dvorec v letih 1909–1912 popolnoma obnovil v razkošno in udobno bivališče za prijetno grajsko življenje svoje družine. Po njegovi smrti leta 1934 so z dvorcem upravljali njegovi nasledniki. V tem času je graščina Socka dajala pomemben vir zaslužka veliki večini Sočanov, ki so bili tukaj v službi.

Člani družine Dickin so bili dobri ljudje, če so le mogli, so pomagali vsakemu, zlasti revežem. Mnogi starejši domačini se verjetno še spominjajo otrok zadnjega lastnika, grofa Walterja DICKINA. To so bili: sinova Werner in Herbert ter hči Marta, poročena Hirt (drugič Zanggar), s hčerko Renato Hirt, roj. leta 1933, in sinom Francem ml. Zanggarjem – roj. leta 1940. Družina se je po vojni odselila na Dunaj in se ni nikoli več vrnila.

Po denacionalizaciji leta 1945 je deloval v graščini Socka krajevni ljudski odbor, odvijale so se kulturne prireditve – med njimi igra »Miklova Zala« in druge. Mnogi stanovalci so v njem našli dom in streho nad glavo, in ne nazadnje, vse od leta 1945 do leta 1996 je bila za temi zidovi podružnica Osnovne šole Vojnik. Tako je šlo skozi ta grajska vrata kar 51 generacij sočkih otrok, ki so/smo poznali marsikatero zanimivost in skrivnost te stare graščine, zato jo tudi večkrat imenujemo kar »naša graščina«.  

V zadnjem času smo priča vse hitrejšemu propadanju dvorca, medtem ko je še pred drugo svetovno vojno v njem potekalo pravo grajsko življenje. Pred nadaljnjim propadanjem naj bi jo rešil in poskrbel za njeno svetlo prihodnost g. Jože Resman iz Domžal, ki je v letošnjem letu postal novi lastnik graščine Socka.

Želimo mu, da za temi grajskimi vrati ostane skrita davna preteklost, vendar naj pripoveduje novo pisano prihodnost. Želimo mu, da bi dal nove vsebine dvorcu, tako da bi graščina Socka še naprej živela in dihala s krajem.

J. Vovk

Foto: J. Vovk