V svetu, kjer denar nadzorujejo vlade, banke in korporacije, katere so že zdavnaj izgubile kredibilnost, pomeni gotovina oz. fizični denar garancijo svobode. Z razvojem civilizacije se povečuje nadzor bank in vlad, katerega želijo njihovi lastniki, zato je nujno potrebno zaščititi gotovino.

V kolikor gotovina zamre oz. se jo v popolnosti odpravi v povezavi z digitalno denarnico oz. digitalnimi dokumenti, bodo centralne banke oz. oblast, vlade držav v vsakem trenutku imele popoln nadzor nad našo lokacijo in nad našimi nakupi, ter bomo tako še bolj, kot smo že danes sledeni in ne bomo svobodni. V vsakem trenutku bodo upravljalci elektronskih dokumentov in digitalnega denarja (CDBC) vedeli, kje se nahajamo in za kakšne potrebe zapravljamo naš denar. V kolikor se bo zdelo tem upravljalcem, da se npr. ne obnašamo okolju prijazno z našimi nakupi, ali da živimo po njihovem mnenju nezdravo in potrošniško nesprejemljivo, ali da nismo "dovolj poslušen državljan", nas bodo »opozorili« na to, nam omejili nakup blaga in storitev oz. nas sankcionirali, podobno kot kitajski sistem socialnega kreditiranja. Takšen način ne pomeni svobode za ljudi, ampak lahko brez težav rečemo, da se na tak način uveljavlja digitalno suženjstvo, česar pa ljudje pod nobenim pogojem ne smemo sprejeti.

V predstavitvi digitalnega denarja (CBDC) se ljudem predstavlja, da bodo transakcije hitrejše, lažje in cenejše. Ob tem pa ne povedo, da je CBDC programiran s strani vlad oz. centralnih bank. Ena glavnih skrbi pri CBDC je možnost povečanega nadzora in sledenja finančnim aktivnostim posameznikov. Ker so transakcije CBDC zabeležene v centraliziranem sistemu, postane enostavno za oblasti spremljati in slediti vsaki transakciji posameznikov, kar ogroža njihovo finančno zasebnost. Za razliko od fizičnega denarja, CBDC transakcije ne zagotavljajo želene anonimnosti, ki jo posamezniki pričakujejo pri finančnih transakcijah. Vsaka CBDC transakcija se lahko poveže nazaj na vpleteno osebo, kar pomeni izgubo zasebnosti in osebne svobode. CBDC daje centralnim bankam in vladam nadzor nad porabo posameznikov. S CBDC lahko oblasti za posameznike uvedejo omejitve glede načina porabe denarja, omejijo določene transakcije ali uvedejo davke in provizije. Posamezniki, ki se ukvarjajo s dejavnostmi, ki jih oblasti smatrajo za nezaželene, se lahko soočijo z omejitvami ali celo popolno izključitvijo pri uporabi CBDC. To bi lahko privedlo do izgube finančne svobode in zmožnosti svobodnega izvajanja transakcij. CBDC povečuje tveganje za vdore v podatke in poskuse hekerskih napadov. Centralizirani digitalni sistemi so ranljivi za kibernetske napade, kar lahko izpostavi finančne informacije posameznikov, ter vodi v finančno prevaro ali krajo identitete.

Zelo zaskrbljujoča izjava Augustina Carstensa, generalnega direktorja Banke za  mednarodne poravnave v Baslu (BIS), ki je 19.10.2020 dejal, je: »Trenutno ne vemo, kdo danes uporablja bankovec za 100 dolarjev ali 1000 pezet. Glavna razlika med gotovino in digitalnim denarjem centralne banke je v  tem, da bo imela centralna banka popoln nadzor nad regulacijo in pogoji, ki bodo določali uporabo te oblike izražanja obveznosti do centralne banke, hkrati pa bomo  imeli tehnologijo, ki nam bo to zagotovila. To dvoje je  skrajno pomembno in prav v tem je največja razlika v  primerjavi s tem, kar danes predstavlja gotovina.«

Iz navedene izjave je razvidno, da se želi z uvedbo digitalnega denarja pridobiti popoln nadzor nad denarjem, da bi imela centralna banka popoln nadzor nad regulacijo in pogoji, ki bi določali uporabo. Navedena izjava ne zagotavlja več zasebnosti, svobode in avtonomije ljudi pri uporabi denarja, ampak je usmerjena v smer popolnega nadzora nad uporabo denarja vsakega državljana sveta, v našem primeru državljana Republike Slovenije. V kolikor bi takšno izjavo podal »navaden« državljan, ne bi bila tako zaskrbljujoča, vendar, ker jo je podal generalni direktor Banke za  mednarodne poravnave (BIS) je to izjava, ki je usmerjena v nadzor uporabe denarja zato smo lahkoupravičeno zaskrbljeni, kaj je končni cilj bančne industrije v povezavi s politiko oz. vladami.

Pravica do gotovine je ena od ključnih pravic, s katero državljani uveljavljamo svobodo in zasebnost v trgovinskih in pravnih odnosih.  Iz vseh zgoraj naštetih razlogov, kot pomisleka, je bila podana pobuda za vpis gotovine v Ustavo R. Slovenije, saj s tem dosežemo, da zaščitimo to pravico in rečemo odločni NE popolnemu nadzoru nad denarjem s strani bank in vlad, zato ste vabljeni, da to pobudo skupaj podpremo s svojim podpisom v času med 1.9.2023 in 30.10.2023. Več informacij o sami pobudi si preberite na www.povezani-smo.eu.

Več informacij o sami pobudi, kot tudi vsebina celotnega predloga za spremembo Ustave R. Slovenije vam je dostopna na spletni strani www.povezani-smo.eu/vpis-gotovine-v-ustavo.

Lep pozdrav, Ivan Jurgec