Maks Vrečko in njegova starodobna vozila

V tekmovanju za pokal Starodobnih vozil Slovenije v letu 2013 je Maks Vrečko osvojil prvo mesto med vozniki motornih koles in med motornimi kolesi skupno. Tekmuje v skupini motornih koles, ki so jih izdelali med leti 1931 in 1945, torej v času pred in med drugo svetovno vojno.

Ljudje imamo različne interese, želje, nagnjenja in način življenja. Poznate ljudi, ki zbirajo stare motorje, avtomobile, traktorje ali kakšna druga prevozna sredstva? Zbiratelji »oldtajmerjev« morajo biti neskončno potrpežljivi, podkovani v tehniki in pripravljeni vsaj del prostega časa živeti v preteklosti. Za obnovo odsluženega motorja je potrebno veliko vztrajnosti, iznajdljivosti, tehničnega znanja in ne na koncu tudi denarja. Eden izmed takšnih ljubiteljev starodobnih vozil je naš sokrajan Maks Vrečko iz Vojnika.

Maks je član kluba starodobnikov AMK Classic Slovenska Bistrica. Katera vozila uvrščamo med starodobna? Po definiciji mednarodne zveze starodobnih vozil FIVA in Pravilniku zveze SVS je starodobno vozilo: »Varovano zgodovinsko vozilo je mehanično gnano in izdelano pred več kot tridesetimi leti, ohranjeno in vzdrževano v zgodovinsko pravilnem stanju, za katerega skrbi oseba ali organizacija in ga zaradi njegovega zgodovinskega in tehniškega pomena ne uporablja za vsakdanji prevoz.« Vozila, ki jih ljubitelji vozijo na tekmovanjih, morajo biti tehnično brezhibna za vožnjo v cestnem prometu. Seveda so zmogljivosti teh vozil zelo različne, zato so razdeljena v različne kategorije. Razvrstitev je odvisna od starosti vozila in razdeljena so v tri kategorije: motorna kolesa, avtomobili in tovorna vozila. Maks je lastnik motornega kolesa BIANCHI 500M, letnik 1936. V Sloveniji je okoli šestdeset klubov starodobnih vozil, nam najbližje sta Slovenska Bistrica in Vransko. V naši občini je le nekaj zbirateljev takšnih vozil, zato nam je to področje manj znano.

Njegov motor BIANCHI 500M je vzorno urejen in tehnično brezhiben, potrebna so bila tri leta za obnovo. Vsi sestavni deli, ki so vgrajeni v starodobno vozilo, morajo biti originalni, zato je bilo potrebno veliko obiskov po sejmih, predvsem v Italiji. Kot strojni ključavničar je veliko dela pri obnovi opravil sam, vendar so določena dela strogo specializirana in zanje so potrebni pravi mojstri. Motorno kolo je kupil v Gorici leta 1999, doseže hitrost 70 kilometrov na uro in troši sedem litrov bencina na sto kilometrov. V času, ko ni vpet v svoje delo varnostnega inženirja, obnavlja manjše motorno kolo BIANCHI ACVILOTO, ki ima prostornino štirideset kubičnih centimetrov in je iz leta 1945. Maks je tudi ponosen lastnik starodobnega avtomobila MINI COOPER 1000, izdelanega leta 1971, ki je eden izmed najlepše restavriranih in registriranih vozil v Sloveniji.

Maks se je odločil za starodobna vozila leta 1999, je tehnični tip človeka, ki je sprejel tudi filozofijo »oldtajmerjev«. Je velik pristaš ohranjanja tehniške kulturne dediščine, ljubitelj narave, lovec in udeleženec spretnostnih voženj s svojim starodobnikom. Takšne vožnje so zahtevne, saj poleg tehnično brezhibnega vozila zahtevajo dosledno upoštevanje cestnih pravil vožnje in znanje branja knjige tekmovanja. Ta zahteva od voznika, da se znajde na progi in izračuna povprečno hitrost vožnje, kajti pravila so stroga in prinesejo kazenske točke za vsako prekoračitev hitrosti ali neupoštevanje cestno prometne signalizacije. Na tekmovanjih je potrebno plačati tudi prijavo, ki je od trideset do petdeset evrov. Vsako tekmovanje nadzorujejo sodniki in delegati Slovenske veteranske zveze. Maks se udeležuje spretnostnih voženj po Sloveniji, na Madžarskem, v Avstriji, Srbiji, Črni Gori, na Hrvaškem in v Italiji. Poudaril je, da je starodobnike potrebno voziti s pametjo in z občutkom ter prilagajati vožnjo drugačnim lastnostim vozila. Njegovo motorno kolo je potrebno upravljati z obema rokama, brez pomoči sodobne tehnike in hkrati upoštevati vse prometne predpise. V Sloveniji je veliko število lastnikov dobro ohranjenih starodobnih vozil in muzejev starodobnikov. Tam si lahko ogledamo čudovite eksponate, ki so se ohranili na Slovenskem in pomenijo neprecenljivo kulturno dediščino. Ljudje, ki se ukvarjajo z zbirateljstvom in tekmovanjem, so običajno skromni. Veliko dela na svojih strojih opravijo sami, iskanje dotrajanega dela svojega vozila jih vodi po celi Evropi. Biti tekmovalec v spretnostnih vožnjah pomeni neprestano vzdrževanje in ohranjanje svoje dobre kondicije in kondicije svojega vozila. Maks meni, da je pri njegovem konjičku pomembna poleg podpore sv. Krištofa tudi podpora njegove družine. Maks ima srečo, padcev ni bilo veliko, motorno kolo je izvrstno ohranjeno in njegova žena je običajno sopotnica v katerem izmed starodobnih avtomobilov, saj ima Maksov BIANCHI samo en sedež.