S poverjenico Eriko sva se odpravili v Dom Lipa Štore, z namenom obiskat naše člane, kjer je njihov drugi dom. Veseli so nas bili in povedali, da se dobro počutijo in morajo sprejeti življenje takšno, kakršno se jim ponuja. Čas, trdo delo in leta so prinesli svoje, na jesen življenja so ostali sami in v domu jim nudijo to, kar potrebujejo – nego, zdravstveno oskrbo in družbo. Vse to in še mnogo več dobijo tukaj, saj so skromni in zadovoljni. Še posebej so veseli malih pozornosti, naš obisk, so dejali, pa je več kot pohvalen.

Prav tako veseli so bili obiska naši člani v Domu ob Savinji. Z nasmehom nas je sprejela socialna delavka Mateja, člani pa so nas čakali v prijaznem okolju, domski kavarni. Že ob vstopu v prostor smo občutili, da smo prišli med domače ljudi, med prijatelje. Člani so povedali, da so z bivanjem zelo zadovoljni, saj se prijazno osebje trudi, da se dobro počutijo, da se počutijo domače. A žal bolečine so iz dneva v dan prisotne, prav tako noge ne ubogajo več, noči pa so dolge. »Kakšen je recept za dolgo življenje?« smo vprašali. »Nezaželen otrok moraš biti, celo življenje trdo delati in umreti ne smeš,« je iz rokava stresla gospa, ki jih ima že 92 let. Ga. Vida, ki rada piše pesmice, pa je potarnala, da mora kar naprej hoditi okrog zdravnikov in je žalostna, ker se ji ponoči porajajo lepe misli, pa jih ne more zapisati.

V upanju, da se kmalu spet vidimo, smo Mirko, Denis, Gorazd in jaz obiskali še tiste bolnike, ki so primorani dneve preživeti v postelji. Spoštovani naši člani, bodite zdravi do naslednjič, še naprej vam želimo prijetno bivanje v Domu ob Savinji. Hvala ge. Mateji za tako prijazen sprejem in trud, da so varovanci srečni, zadovolji in da imajo dom, drugi dom.

Tekst in foto: Dragica Mirnik