Čeprav je bilo srečanje prijateljske narave, se je kmalu spremenilo v lep kulturni dogodek ob Kuntnerjevih izvrstnih in nepozabnih recitacijah lastnih in Prešernovih pesmi ter ob ljudski glasbi naših skupin Joškova banda in Kitarakon. V popoldanskem času smo Tonetu Kuntnerju in prijateljem pokazali še Frankolovo, kjer smo jim poleg kraja predstavili še veličino in pomembnost našega rojaka prof. Antona Bezenška. Pred osnovno šolo, ki nosi Bezenškovo ime, smo si ogledali njegov kip in začetek Tončkove poti, v Gostišču Turist pa je sledil še ogled razstave mojih pastelov o življenju in delu ljudskega pesnika Jurija Vodovnika.  Kuntnerjeva pesniška duša pa je vzplamtela, ko smo si ogledali cerkev Sv. Trojice na Gojki, od koder je po njegovih besedah prelep pogled na Frankolovo in okolico. »Še pridem v vaš lep kraj!« so bile njegove pomenljive besede ob odhodu iz Gojke.

Tekst in foto: Jože Žlaus