Tok reke,

mogočnega dela narave..

Reka je mirna, včasih deroča in polna čeri,

včasih , sijoča, zelena kot morje,

včasih kot brzica teče po strugi v dalj.

In takšno je naše življenje. Včasih mirno, polno lepih, nepozabnih trenutkov. A pride dan, dan ki te potegne v negotovost, skrb in žalost. Blaginje reke življenje se največkrat zavemo, ko nas tok pripelje ppred zaporo, preg skrbi in negotovost. Največkrat nam breme bolezni spremeni naš ustaljeni tok, ko smo odvisni od drugih, ko je reka le še nemirna brzica. Takrat pa se zavedamo, kako pomembni so ljudje, ki tok reke upočasnijo, nam ponudijo lepo besedo , nam podajo roko in nam pomagajo, da lepše in lažje živimo. V našem društvu se tega zavedamo, zato smo se danes odpravili na obisk v Lambrehtov dom v Slovenske konjice. Naša dolgoletna praksa je, da vsako leto obiščemo vsaj dve ustanovi in pripravimo lep dogodek za stanovalce, ki sedaj zaradi različnih vzrokov in potreb, živijo v drugem domu.

Najprej smo stanovalce in zaposlene  lepo pozdravili in ljudske pevke iz Vojnika, Taščice so zapele in pele prelepe domače pesmi. Marsikatero oko se je orosilo,tihi glasovi stanovalcev so se pridružili pevkam.

Naša Lojzka Operčkal in nekaj naših članov pa se je lotilo priprave različnih vrst štrukljev, ki so simbol domačnosti, domače hrane. Želeli smo pogostiti varovance s temi dobrotami.

Skrbne uslužbenke doma so pripeljale varovance v družaben prostor, nekateri so se nam pridružili sami. S harmoniko se nam je pridružil stanovalec, naša Kotnikova pa sta ob lepi melodiji tudi zaplesala. 

Pogovor je stekel in spomini so privreli na dan. Nekateri lepi, drugi začinjeni s trpljenjem vsled bolezni. Imeli smo čast se družiti s stanovalko, ki je upihnila že 100 svečk in je kot socialna delavka bila navdušena nad našim obiskom, našim prostovoljnim delom.

 Valerija Operčkal je vse koordinirala in spretno postregla prisotne, mi pa smo jih vspodbujali k degustaciji. Zelo veseli in navdušeni so bili, saj so jedli hrano, ki so jo radi pripravljali doma.

Življenska reka se je umirila. Varovanci so povezani in zadovoljni. Zadovoljni in povezani so tudi uslužbenci, saj njihova dobra volja odmeva v vsakem kotičku. Ob kavi smo si bili enotni, da je medgeneracijsko druženje še kako potrebno.

 Kako malo je potrebno, da se tok življenja umiri, da razveselimo in privabimo nasmeh na obraz še tako žalostni duši. Delili smo sonce med sonce.

Hvala spoštovani varovanci, velik poklon zaposleni, ki se trudite in z dušo prinašate sonce v srca ljudi, hvala Valerija Operčkal za organizacijo.

Prisrčna hvala  naši strokovnjakinji, srčni Lojzka Operčkal , štruklji so bili več kot sladica za nas vse, hvala neutrudni naši člani, da ste se družili z varovanci in jim prižgali v njihovih srcih lučko upanja, lučko veselja in sreče. Hvala ljudske pevke Taščice za čudovito odpete pesmi.

Ja, še se vrnemo, ostanite zdravi…

Dragica