Gradiščani Slovenije smo praznovali 22. junija 2013 na Gradišču nad Prvačino. Prvo srečanje Gradišč je v juniju 2001 organiziralo TD Gradišče pri Lukovici in poželo velik uspeh, tako da je dogodek sedaj že tradicionalen. Kako pa tudi ne, saj velja Gradišče za najpogostejše ime slovenskih naselij! Gostitelj je vsako leto drugo Gradišče. Naslednje leto je na vrsti Gradišče pri Trebnjem.
Krajevna skupnost Gradišče nad Prvačino je skupaj z novoustanovljenim društvom Gradiškovci gostilo in organiziralo to tradicionalno srečanje. Na srečanje je prišlo 497 Gradiščanov iz štirinajstih Gradišč po Sloveniji. Skupaj z domačim Gradiščem je bilo na prizorišču 800 zbranih ljudi. Ob prihodu je vsako Gradišče za dobrodošlico glasno pozdravila »Prvačka pleh muzika« v povorki »Prvačkih mažoretk«. S prijetno vodičko z napisno tablo Gradišče pri Vojniku smo ji sledili na Hrib, kjer je bil prireditveni prostor in lep razgled naokoli. Začetek uradnega dela programa so otvorili otroci Gradišča nad Prvačino s pesmijo zbora Gradiškovski slavčki. Pozdravni besedi sta imela predsednik KS Boris Stubelj in župan mestne občine Nova Gorica Matej Arčon. Z nami je potovala tudi predstavnica občine Vojnik, direktorica občinske uprave Mojca Skale, ki je pri točki Predstavitev prisotnih Gradišč prenesla pozdrave našega župana Benedikta Podergajsa županu mestne občine Nova Gorica g. Arčonu, predsedniku KS gospodu Stubelju in predsednici društva Gradiškovci ge. Tini Krog ter predala simbolna darila. Prav tako sem kot predstavnik Gradišča pri Vojniku podaril predsednici društva Gradiškovci sliko, narejeno po legendi dveh vojniških gradov, povezanih z »ledrastim mostom«, in čestital za izvedbo srečanja. Program je bil pester in raznolik tudi z družabnimi igrami, pri katerih so sodelovali tudi naši fantje in dekle iz ŠD Bovše. To so bili: Tina Bele, Branko Mastnak, Denis Slapnik, Rok Žurej in Damjan Kovačič, ki so osvojili 4. mesto . Zato so prejeli pisno priznanje in pokal. Izkoristili smo in si ogledali Turistično kmetijo Šorli s 16.000 vinogradniškimi trsi, se najedli svežih breskev, posušenih krhljev kakija, raznega peciva in pokusili primorska vina. Ob prijetnih vonjavah cvetočega jasmina smo se sprehodili po Gregorčičevi učni poti, si ogledali vaške znamenitosti v cekvi Brezmadežne Device Marije in v njej slikarska dela Jožefa Tominca. V tej cerkvi je bila tudi sv. maša, ki jo je za Gradiščane daroval župnik g. Hrast . Po programu sta bila na ogled tudi dva avtomobila starodobnika. Eden Fiat iz leta 1932 in Jaguar XA 150 FHC, letnik 1960; lastnik je Jože Kogoj, ki je zgodbo o tem avtu predstavil v knjigi z naslovom "Zgodba o vstrajnosti". Na ogled so bili tudi dirkalni motorji starodobniki nekdanje odlične slovenske tovarne TOMOS. Videli smo tudi dve izvedbi – dnevno in nočno z osvetljenim radijsko vodenim modelom letala po taktih glasbe mojstra Alana Goljavščka, upravljalca letala. Za glasbo z vmesnimi točkami je skrbel Ansambel Hram.
Mi, iz Gradišča pri Vojniku, smo se tega dogodka udeležili zelo številčno in zraven popeljali ljudi iz vojniškega podeželja: člane ŠD Bovše in Društva Dobra volja, tako da smo dobili pisno priznanje za največjo udeležbo na srečanju in pokal.
Iz Gradišča pri Štjaku je prišlo na to srečanje kar 50 % prebivalcev. Številka je bila 1. Zanimivo, da sta v tem Gradišču samo dva moška prebivalca in je zato procent udeležbe tako velik. To je najmanjše naseljeno Gradišče po nam znanih podatkih v Sloveniji.
Na koncu naj zapišem, da je bilo to srečanje svojstveno lepo in smo se imeli lepo in veliko videli. Druženje, ki ga vsako leto doživljamo, je enkratno in nas kljub raznim težavam čez leto združuje in povezuje. Vse eventualne pomanjkljivosti, ki nastanejo pri takšni organizaciji, so spremljevalke organizatorja in nas ljudi, ker popoln ni nihče. Zato si g. Hans Peter Fritz in ga. Tina Krog , ki sta imela vse niti tega srečanja v rokah, zaslužita posebno pohvalo.
Martin Goleš
