Invalidnost obsega telesne okvare, motnje senzoričnih sposobnosti, intelektualne prizadetosti, duševne motnje pa tudi različne vrste kroničnih bolezni, ki se lahko pri posamezniku pojavi kadar koli v življenju, lahko pa ga spremlja že od rojstva.

V ta namen našem društvu že vrsto let pripravljamo proslavo v jesenskem času.

Tako je bilo tudi letos, ko smo pripravili dan odprtih vrat z razstavo ročnih del in peciva, ki ga ustvarjajo članice skupine ZVONČNICE.

Druženja se je udeležilo lepo število naših članov, gostov in prijateljev.

Na srečanju smo opozorili na težave invalidov, na neenakost v družbi, na diskriminacijo in težko zaposljivost invalidov.

Živimo v času, ki za nikogar ni prijazen, za invalide pa še toliko manj. Služb ni, nadomestila so majhna, draginja je vsak dan večja in z njo stiske ljudi, ki se morajo preživljati z nizkimi dohodki vedno hujše. Žal pa ugotavljamo, da država jemlje tistim, ki že tako živijo z mizernimi dohodki.

Invalid je prvi, ki službo izgubi, in zadnji, ki mu je dana možnost, da se dokaže, da se zaposli.

Pa vendar želeli smo opozoriti, da smo, da obstajamo in se borimo, da bi tudi mi imeli v družbi enak položaj z enakimi pravicami in možnostmi.

V goste smo povabili člane Varstveno-delovnega centra iz Šentjurja, ki radi pojejo in plešejo. Pod vodstvom Gelce in Jožeta je skupina zapela in zaplesala splet folklornih plesov.

Zdenko, Drago in Stane so nam pripravili okusno enolončnico, Zvončnice so poskrbele za pecivo, naša Vera pa je poskrbela za desert in je prisotne razvajala s palačinkami.

Ob zvokih Iva in Draga smo vsi skupaj zapeli in zaplesali ter napolnili naša srca z dobro voljo.

Tudi na šport nismo pozabili in ob razvedrilnih igrah ni manjkalo zabave. Zmagovalci so bili lepo nagrajeni.

Pozdravili smo prihod jeseni in zopet dokazali, kako je pomembno, da se družimo, da se poveselimo in vsaj za kratek čas preusmerimo skrbi in težave v oblake, srca pa napolnimo s sončkom, ki ga je vsak dan manj.

Dokazali smo, da smo vredni pozornosti, da smo vredni drug drugega, da smo enak člen v verigi naše družbe.

Spoštovani člani, hvala vsem, ki ste se udeležili srečanja, Zvončnicam, folklorni skupini VDC iz Šentjurja, Gelci, Jožetu, kuharjem, Veri Lilija in vsem, ki ste pomagali organizirati srečanje in  s svojo prisotnostjo počastili dan invalidov.

Še enkrat, naša druženja so v prvi vrsti namenjena srečanju in druženju invalidov, hkrati pa želimo opozoriti zakonodajalce, da imajo v mislih stiske vseh invalidov in ne pozabijo, da biti invalid ni lahko, nikoli pa ne veš, kaj te v življenju čaka.

Dragica Mirnik Amon

Predsednica MDDI Celje

Foto: J. Vovk