Vsak vikend od januarja do junija 2011 smo imeli predavanja in praktične vaje. Zaključni teoretični preizkus je bil organiziran v Izobraževalnem centru na Igu pri Ljubljani. Potrebno je bilo dokazati obvladovanje 20 različnih tematik, kot so npr.: potresi in potresna nevarnost, reševanje iz ruševin, zgodovina šolanja reševalnih psov, kinologija v svetu in na Slovenskem, psihofizične lastnosti psov, razumevanje vedenjskih lastnosti psa, plazovi in reševanje iz plazov, izvor in evolucija psa, pasemsko razlikovanje, mednarodni izpitni programi za preverjanje znanj vodnih – pes in še in še.

Z obilico dela in študija se je izkazalo, da je izpit mogoče opraviti, kar sicer velja za teoretični in praktični del. Za potrditev naziva in sprejem med inštruktorje je bilo potrebno opraviti še stažiranje pri delu z mladimi perspektivnimi vodniki in psi v klubu, kjer delujem. Enoletni pripravniški staž sem uspešno potrdila in zaključila z dokazom svojega dela, pomoči in vodstvenih sposobnosti. Vsi meni dodeljeni kandidati so uspešno opravili izpit I. stopnje, bodisi iskanje v ruševini bodisi v iskanju pogrešanih. Decembra 2012 sem na dvodnevni vaji prejela priznanje ter že omenjeni naziv.

To sicer ne pomeni, da se je moje izobraževanje na tej stopnji zaključilo. Pravzaprav nasprotno. Delo in pridobivanje realnih in mednarodnih izkušenj se tu šele prične.

Valentina Kolman