Bila sva polna pričakovanj in mešanih občutkov, saj sva vedela, da je Mehika dežela najrazličnejših kultur, dežela s številnimi obrazi, dežela nasprotij.

Ob treh morjih, Pacifiku, Atlantiku in ob Karibih, nudi ta dežela ne le čudovite plaže, ampak tudi edinstveno raznolikost narave: s snegom pokriti vulkanski vrhovi, mogočne gorske cone, rodovitna polja, pa tudi puščave, gozdovi kaktej, močvirja in pragozdovi, ki očarajo vsakega obiskovalca. Milijonska mesta, kjer ti zastane dih in na drugi strani prvotno, vaško življenje. Sožitje verskih religij in staroindijanskih verskih predstav v svoji pestri barvni paleti, izvirnost praznovanj in tržnic.     

Glavni cilj najinega potovanja, je bila udeležba Dušana na svetovnem Superfinalnem tekmovanju jadralnih padalcev (PWC Superfinal), kjer se je zbralo 120 najboljših pilotov iz celotnega sveta, da bi osvojili nazive najboljših jadralnih padalcev na svetu.

Moj namen potovanja je bil, da sem bila v oporo Dušanu (support team) in kot delavka v turistični agenciji sem želela v živo spoznati in doživeti Mehiko kolikor je bilo le mogoče. V mestecu Valle de Bravo sva preživela 15 dni. V tem času je imel Dušan 10 tekmovalnih dni. Vsak dan so piloti imeli zelo dolge in naporne tekme, tudi do 120 km. Razmere za letenje so zelo zahtevne in za večino rekreativnih pilotov neprimerne. Tako tudi sama kot jadralna padalka nisem razgrnila svojega padala, temveč padalce občudovala le iz tal.

Medtem, ko se je Dušan boril v zraku z najboljšimi piloti sveta, sem se spoznavala z lokalnimi ljudmi, spoznavala njihovo kulturo in navade. Zelo velika posebnost tega področja Mehike je Monarca, kjer se vsako zimo v tem času na določenem kraju zbere na tisoče metuljev, kateri priletijo iz Kanade in ZDA, da prezimijo. Z nekaj slovenskimi prijatelji  smo to doživeli v živo in doživetje je bilo nepopisno.

Na začetku  nama je hrana delala kar velike preglavice, saj nisva vedela kje je »pametno« jesti in pa predvsem kaj. Tako sva prve dni velikokrat stokala »uuhh kako peče«, saj je njihova hrana za nas preveč pekoča in drugačna. S časom smo se navadili tudi na pekoče stvari in se naučili nekaj španskih besed, tako sva lažje naročala jedi.

Najino potovanje se je bližalo koncu in tako tudi tekmovanje, katero je postalo za pilote že prava muka. Takšno tekmovanje zahteva od pilotov ogromno fizične kot tudi psihične moči! Dušan je vsak dan dosegel dober rezultat in na koncu mu je uspelo nemogoče – dosegel je odlično 3. mesto in tako stal na zmagovalnih stopničkah skupaj s 1. uvrščenim Švicarjem in 2. uvrščenim Francozom.

3. mesto pomeni tudi velik dosežek za celotno Slovenijo in njeno promocijo v svetu!

Veselje v Slovenski ekipi je bilo nepopisno in polno čustev.

Dušanov dosežen rezultat je bila pika na i v najinem potovanju in Mehiko sva zapustila s polno lepimi spomini.

Mojca Frangež