Prvi pohodniki so krenili na pot takoj po sedmi uri. »Radi imamo svoj tempo… ,« so pokomentirali in dodali, da se na gori zopet vidimo.

Godba na pihala iz Nove Cerkve, pozdrav našega predsednika Mirka Blazinška in župana Benedikta Podergajsa, so pohodnike pospremili na pot, pot proti Kunigundi ali Šentjungertu ali Gori. Več imen ima ta gora, ki jo domačini imenujejo Kunigunda. To ime smo tudi planinci PD Vojnik izbrali, ko smo pred 20. leti pričeli pogovor s PS Galicijo o medsebojnem sodelovanju in našem druženju. Sprva smo pohod poimenovali tudi pohod po obronkih občine Vojnik.

Ko so tega nedeljskega jutra okrog 9. ure odšli iz Vojnika zadnji pohodniki, smo si rekli: »Sonce nas bo nagradilo na cilju.« In res! Bilo je lepo, sončno vreme, le veter nas je spomnil, da »tam zgoraj« urejajo vreme.

Ob 12. uri je bila maša za planince, ki jih ni več z nami. Štajerski rogisti, Moški pevski zbor France Prešeren iz Vojnika ter župnik Don Boscovega doma, gospod Slavko Pajk, so dodali, da je bila maša lepa za vse nas prisotne in spomin nanje, ki se jih ob takih srečanjih spomnimo, nepozaben.

Družabno srečanje so z mladostjo in življenjsko energijo polepšali naši Klateži. Pridružila sem jim je tudi pevka ter mladi gasilci iz Nove cerkve. Pesem, ples in tisti klepet, ki ga podelimo s prijatelji, so spomin, ki ostaja!

In še nekaj statističnih podatkov: beležili smo krepko  prek 1000 pohodnikov, veliko malčkov, ki so jih starši prinesli v nahrbtnikih, še več predšolskih otrok. Veseli smo, da se pohoda udeležuje vedno več družin ter mladih, ki obujajo spomine na prva srečanja tega pohoda.

Najhitrejši pohodniki, ki so mi zaupali čas, so bili na cilju v uri in 40 minut (Dobovičnik), uro in 54 minut (Tadej Gorenak) ter uro in 59 minut (Alja Pilih in Anže Slemenjak ter Franc Krameršek).

Najlepše ob vsem naštetem pa je stisk rok ob snidenju ter zahvala in želje, da se prihodnje leto ponovno vidimo zdravi in zadovoljni, da smo še tu.

Za pripravljalni odbor PD Vojnik pa je bilo zadovoljstvo tudi v tem, da so bili pohodniki iz vseh koncev Slovenije, ne le planinci, tudi obiskovalci Celja, Vojnika, Dobrne.

Pozno popoldne, ko smo planinci pospravili še zadnje stole, klopi, mize in smeti, smo se zazrli v nebo. Ni bilo treba besed. Vsi smo s hvaležnostjo pomislili: »Uspelo je!«

Hvala tebi, Kunigunda! Prihodnje leto zopet pridemo!

Za PD Vojnik: Zvonka Grum

Foto: J. Vovk