Kaj moramo vedeti o kurjenju odpadkov?
V času, ko začenjamo z urejanjem okolice, se vrtičkarji in sadjarji vprašajo, ali lahko zakurijo odpadno vejevje, ki ga obrežejo spomladi, in ostali zeleni odpad, ki jim ostane pri njihovi dejavnosti. Abeceda odgovornega ravnanja z odpadki veleva, da je odpadke prepovedano sežigati. Med odpadke sodijo tudi zeleni oziroma biološki odpadki.
Prepoved kurjenja v naravnem in bivalnem okolju v Sloveniji ureja več predpisov. Uredba o ravnanju z odpadki določa, da morajo biti vsi odpadki, tudi naravni, primerno obdelani, ali predelani ali odstranjeni v skladu z določili uredbe. To pa lahko stori ali imetnik odpadkov sam ali pristojne službe. To pomeni, da je tudi kurjenje odpadkov v naravi kot način njihovega nenadzorovanega odstranjevanja prepovedano.
V skladu z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov obdelava pomeni kompostiranje, mehansko-biološko obdelavo ali kateri koli postopek higienizacije teh odpadkov, nikakor pa ne sežiganje v naravnem okolju. Določena pravila veljajo tudi za oddajo odpadkov, saj mora imetnik odpadkov zagotoviti, da se odpadki ne mešajo, zato da jih je kasneje mogoče obdelati.
Odlok o javnem redu in miru ter videzu naselij v občini Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2015) v drugi točki 9. člena zaradi ogrožanja varnosti ljudi in premoženja med drugim prepoveduje v bivalnem okolju sežigati oz. kuriti na prostem travo, listje ali druge odpadke, če se s tem moti okolico ali povzroča nevarnost požarov. Omenjeni odlok določa globo za kršitev tega določila v višini 250 EUR posamezniku, 500 EUR pravni osebi ali samostojnemu podjetniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, ter 300 EUR odgovorni osebi pravne osebe ali samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Vojnik (Uradni list RS, št. 82/2009 in Uradno glasilo slovenski občin, št. 21/2012) povzročitelje odpadkov zavezuje, da ločeno zbirajo odpadke v tipiziranih posodah, namenskih zabojnikih in tipiziranih vrečah. Biološke odpadke odložimo v rjave zabojnike ali na kompostnik, večje količine pa se lahko pripeljemo v najbližji zbirni center in brezplačno oddamo. Glavni razlog za prepoved kurjenja je predvsem v tem, da se zaradi požarov v naravi povzroča tudi velika okoljska škoda in da se pri kurjenju širi neprijeten vonj, kar je posebej zoprno v strnjenih naseljih. Posebej skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da se zaradi ognja, ki ne razvije dovolj visoke temperature, v zrak sproščajo strupeni plini, dim ter saje, ki so po dognanjih strokovnjakov lahko toksični in karcinogeni.
Kako ravnamo s psi?
Ponovno opozarjamo na težavo, ki jo povzročajo iztrebki naših ljubljenčkov – psov. Opaziti jih je povsod: na cestah in pločnikih, še več pa na travnikih ter igriščih, ki so namenjena otrokom. Odlok o javnem redu in miru ter videzu naselij v občini Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/15) v VI. poglavju določa obveznosti lastnikov in vodnikov psov ter drugih živali. Ta prepoveduje voditi pse in druge živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih, na:
· otroška in športna igrišča,
· zelenice v bližini vzgojno-varstvenih ustanov,
· zelenice,
· pokopališča,
· javne površine, ki so označene s posebnimi oznakami.
Lastnik ali vodnik psa ali druge živali je dolžan za živaljo počistiti iztrebke. V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezen čistilni pribor za pobiranje iztrebkov in ga ob pozivu pokazati pristojnemu organu. Vsak lastnik ali vodnik živali je v urbanem okolju dolžan upoštevati in uporabljati označene koše oziroma tam, kjer le teh ni, v zabojnike za komunalne odpadke. Globa za lastnika oziroma vodnika psa, če v primeru onesnaženja teh površin s pasjimi iztrebki, teh ne odstrani, je 170,00 EUR. Nadalje je treba opozoriti, da predstavlja srečanje s psom, ki je brez nadzora, določeno nevarnost. Če želimo otrokom in vsem občanom zagotoviti zdravo okolje ter zmanjšati nevarnosti, ki jim grozijo, moramo sodelovati vsi, predvsem lastniki psov.
Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – UPB) v 11. členu določa, da mora skrbnik hišnih živali z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali. Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem psa oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov neposredno opravljajo uradni veterinarji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, in policisti, vsak v okviru svojih pooblastil in pristojnosti. Poleg policistov, ki imajo pristojnost nadzora nad izvajanjem fizičnega varstva psov na javnih mestih, je ta pristojnost dodeljena tudi občinskim redarjem. Lastniku psa, ki na javnih mestih ne zagotovi fizičnega varstva za svojega psa, se lahko izreče globa v višini 200 EUR.
Tekst: mag. Nataša Kos, Medobčinski inšpektorat in redarstvo
Foto: svetovni splet
