Kustosinja Barbara Trnovec, avtorica razstave, istoimenske monografije in kratkega filma o delu Franja Felicijana, je poudarila, dogodek ni le ustvarjalčeva 110. obletnica rojstva, pač pa praznik slovenske kulturne dediščine. Franjo Felicijan se je s spominskim obeležjem in razstavo vpisal kot ustvarjalni obrtnik in umetnik.
Na slovesnosti je župan Vojnika Branko Petre poudaril, da se z obeležjem spominjajo človeka, ki je pustil v Vojniku velik pečat. Obeležje je po županovih besedah obenem tudi opomnik domačinom, da se zavejo svoje preteklosti in pomembnih posameznikov, bo pa spomin na umetnika tudi zanimiv za obiskovalce Vojnika. Felicijanov sin Martin se je zahvalil, da se v Vojniku ohranja spomin na življenje in delo njegovega očeta. Zbrane je nagovoril tudi Marko Zdovc, ljubiteljski zbiratelj, ki v Vojniku skrbi, da predstavljamo znane osebnosti.
Barbara Trnovec, avtorica monografije, je ob raziskovanju dela Franja Felicijana (1913–1994) odkrila njegove povezave z arhitektom Jožetom Plečnikom, lastnikoma znamenite ljubljanske Lectarije Robertom in Henrietto Freyer, arhitektom Edom Mihevcem in drugimi ustvarjalci njegovega časa. V spremni besedi monografije o Felicijanu Lončar. Pečar. Umetnik., piše, da so jo "navdušili njegovi lončarski in pečarski izdelki, ki pričajo o izjemni ustvarjalnosti, ljubezni do umetnosti, predanosti delu, studioznosti in iskanju izvirnih rešitev". Njegovo življenjsko delo, 12.000 unikatnih keramičnih ploščic, s katerimi so prekrite stene slovenskega Kulturnega doma v Trstu, pa ocenjuje za monumentalno delo. K projektu oziroma k ustvarjanju več kot 400 kvadratnih metrov velike površine ga je povabil Edo Mihevc.
Popoldne, 16. februarja, je bila v Stari grofiji na Muzejskem trgu v Celju odprta še občasna razstava Lončar. Pečar. Umetnik., ki bo na ogled do 31. avgusta 2023.
Tekst in foto: Lea Sreš





