Logo MojaObčina.si

Vojnik

JUTRI
32°C
19°C
ČE.
31°C
18°C
8467

Ob jemanju katerih zdravil se ne smemo izpostavljati soncu?

Spet je tukaj poletje in z njim vedno močnejši sončni žarki. Zelo dobro je že znano, da je čezmerno izpostavljanje sončnim žarkom škodljivo. Naša koža na sonce odreagira s potemnitvijo, opeklinami, pegami, s prezgodnjim staranjem kože, tudi z rakavimi obolenji in določenimi kožnimi boleznimi. Manj znano dejstvo pa je, da ob jemanju nekaterih zdravil naša koža postane bolj občutljiva na sonce. To lahko povzročijo izdelki, ki jih nanesemo direktno na kožo, lahko pa tudi zdravila, ki jih zaužijemo ali prejmemo intravenozno.

Fototoksičnost ali fotoalergija?

Preobčutljivost kože na sonce se lahko izraža na dva načina, in sicer kot fototoksičnost ali fotoalergija. V primeru fototoksičnih reakcij v koži se zdravilna učinkovina v interakciji s sončnimi žarki (UVB) pretvori v fotoprodukt, ki neposredno poškoduje kožne celice. Znaki se pojavijo zelo hitro po izpostavitvi soncu.  Gre za močne sončne opekline, prisotna je lahko rdečica, srbenje, zatekanje ter pekoč in zbadajoč občutek na koži, včasih celo pojav mehurjev. Znaki se pojavijo le na delu kože, ki je bil soncu direktno izpostavljen. Redkejše so fotoalergične reakcije, kjer sevanje sončnih žarkov (UVA) zdravilno učinkovino v koži pretvori v spremenjeno obliko, ki jo naš organizem prepozna kot tujek in tako sproži močan imunski odziv. Običajno se razvije po več kot 24 urah od izpostavitve soncu, včasih tudi več dni po tem; znaki, s katerimi se kaže fotoalergična reakcija, pa se lahko razširijo tudi na predele telesa,  ki soncu niso bili neposredno izpostavljeni. Značilno se pojavijo srbeči izpuščaji z mehurčki.

Zdravila, ki lahko povzročijo preobčutljivost kože na sonce:

-       nekateri antibiotiki: ciprofloksacin (CIPRINOL, CIPROBAY), norfloksacin (NOLICIN), sulfametoksazol + trimetoprim (PRIMOTREN);

-      nekatera zdravila za sladkorno bolezen: gliklazid (DIAPREL), glikvidon (GLURENORM), glimepirid (AMARYL), repaglinid (NOVONORM);

-       nekateri psihofarmaki: amitriptilin (AMYZOL), flufenazin (MODITEN), haloperidol (HALDOL), promazinijev klorid (PRAZINE);

-       antiepileptična zdravila: fenobarbital, matilfenobarbiktal (PHENOBARBITON, PHEMITON); 

-       nekatera protibolečinska in protivnetna zdravila: diklofenak (NAKLOFEN, OLFEN, VOLTAREN), naproksen (NALGESIN, NAPROSYN);

-       zdravila za sistemsko zdravljenje aken: izotretinoin (ROACCUTANE);

-       nekatera zdravila za zdravljenje novotvorb in imunomodulatorji: metotreksat (METOTREKSAT, METOJECT);

-       nekateri antiaritmiki: amiodaron (CORDARONE, AMIOKORDIN);

-       nekateri diuretiki oz. antihipertenzivi: indapamid (TERTENSIF);

-       različni dermatiki: dimentiden (FENISTIL), adapalen (BELAKNE), azelainska kislina (SKINOREN).

Poleg zdravil kemijskega izvora so lahko nevarne tudi nekatere zdravilne rastline. Najbolj znan primer je šentjanževka, ki jo najdemo v raznih pripravkih za blažitev simptomov blage oblike depresije. Pri takih pripravkih je zato potrebna previdnost pri izpostavljanju kože soncu. Iz šentjanževke se že stoletja pripravlja tudi šentjanževo olje. Nasprotno od pripravkov, ki jih lahko zaužijemo, je previdnost pri šentjanževem olju odveč. Ta se namreč celo priporoča za nego po prekomernem izpostavljanju soncu. Sonce pa lahko povzroči tudi zmanjšan učinek nekaterih zdravil. Takšen primer je učinkovina metronidazol, ki jo najdemo v kremi Rozamet. Slednja se uporablja za lokalno zdravljenje vnetnih stanj kože obraza. Med zdravljenjem se je zato potrebno izogibati izpostavljanju UV žarkom (sončenju, solariju).  

Kako si lahko pomagamo?

Preobčutljivost se pojavi le pri bolj dovzetnih posameznikih, ki imajo že sicer občutljivo kožo. Lahko jo preprečimo z omejitvijo časa, ki ga preživimo na soncu, ter z uporabo zaščitnih sredstev, kot so zaščitna pokrivala, oblačila in sončna krema z visokim zaščitnim faktorjem. Večinoma se preobčutljivost kože ustavi, ko prenehamo z jemanjem zdravila ali ko se soncu izogibamo. Pomembno je tudi ugotoviti, katero zdravilo je povzročilo tako reakcijo, da lahko to v prihodnje preprečimo. O nadaljnjem zdravljenju se posvetujemo z zdravnikom ali s farmacevtom. 

Tekst. Lea Vrhovnik, študentka farmacije, Tea Kus Grilanc, mag. farm.

Opravičilo: V tiskanem Ogledalu 137 je prišlo pri zgornjem prispevku do napake, zanjo se opravičujem. Pomotoma je naveden naslov Lekarne Vojnik iz prejšnje številke Ogledalo 136. Pravilni naslov in avtorstvo je:  Ob jemanju katerih zdravil se ne smemo izpostavljati soncu?

Tekst. Lea Vrhovnik, študentka farmacije, Tea Kus Grilanc, mag. farm.

Lea Sreš, odgovorna urednica

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi