Duhovito, kot on zna, je na praznovanje povabil ter privabil zelo veliko in pestro množico svojih faranov, sorodnikov, članov vseh domačih društev, »njegovih« skavtskih in zakonskih skupin, mladih, cerkvenih sodelavcev, prijateljev, gostov, skratka vseh, ki imamo našega patra radi. 

Žegen smo dobili tudi »od zgoraj«, saj je bilo vreme idealno, skoraj poletno. Ves dan je bilo zato na Frankolovem izjemno živahno, tako v cerkvi kot zunaj nje. Godba na pihala in možnaristi  so nas pozdravili že pred slovesno sveto mašo in še v nadaljevanju programa. Utrip praznika, polnega čestitk in zahval slavljencu,  je bilo čutiti povsod: na prireditvenem odru, pod obema šotoroma, ob gostinskem delu in v župnijskem  parku. Na patrovo pobudo so tokrat domači mojstri žara pripravili tudi pečenega vola. Svojo »službo« so začeli takoj po polnoči, tako da je že ob rojstvu belega dne omamno dišalo naokoli in k žaru privabljalo prve okuševalce. Kot je poudaril pater Branko, pečeno meso ni bilo zgolj izjemno okusna hrana, ki je nasitila več kot petstoglavo množico, zbrano od blizu in daleč, temveč je bila peka posebej zanimivo in prijetno doživetje, ki se ne dogaja prav pogosto.

Pater Branko je človek skupnosti, ki zna prisluhniti  ljudem in jih povezovati. Tudi tokrat mu je uspelo ves kraj povezati v veliko složno družino. Vedno je odprt za sodelovanje s krajevno skupnostjo, šolo in društvi. Zvesto in požrtvovalno z nami hodi že več kot dve desetletji, za kar smo mu farani neizmerno hvaležni. Njegovo duhovniško poslanstvo pa se nikoli ni končalo le pri oltarju, temveč se je razširilo v zakonske skupine, med mlade, skavte in številne druge, ki nosimo njegovo besedo v srcu - iz pridig, iz osebnega pogovora ali iz katere izmed njegovih petih knjig. Njegova beseda je jasna, topla in pogumna.

Praznična nedelja je minila v smislu  zahval  Bogu za patrovo življenje in poklicanost ter z željo, da bo njegova pot med nami še naprej svetla, njegovi koraki še naprej močni in srce še naprej odprto.  Pater Branko je človek, ki s svojo pokončno držo in širokim pogledom na sedanjost (cerkveno in posvetno) navdušuje, motivira in uči, tako v svoji fari kot širom po Sloveniji. Želimo mu, da bi tudi prihodnja leta bogato obrodila v hoji z ljudmi in z Bogom, prav tako pa tudi v njegovem pisanju romanov, esejev, kritik, kolumn. Predvsem pa mu želimo, da bi se ob vsem tem tudi sam dobro počutil.

Ob vsem izrečenem velja velika zahvala vsem, ki ste dodali svoj velik ali manjši  delež (vse šteje), da je praznovanje dobilo tako pisano in bogato podobo.

Tekst: Sonja Jakop, foto: Hari Ibrahimovič, Helena Skaza Birk