Naša ustanova je kot dom starejših in dializni center s koncesijo edinstven primer v Sloveniji, ki zagotavlja stanovalcem doma starejših tudi storitev dializne dejavnosti v hiši. To pomeni nepredstavljivo razbremenitev in povečano kakovost življenja dializnim bolnikom.

Tako kot v večini domov po Sloveniji, smo se tudi v domu SeneCura v Vojniku soočili z vdorom okužbe z virusom Covid-19. To se je zgodilo lani v prvi polovici oktobra, do takrat pa smo pravzaprav uspešno krmarili med vsemi izzivi, ki so pomenili večje ali manjše dejavnike tveganja – tako pri stanovalcih kot pri njihovih svojcih, ki so prihajali na obiske, pa tudi pri drugih obiskovalcih, ki so vstopali v hišo, in ne nazadnje pri zaposlenih. Glede na celotno situacijo je bilo delo in bivanje v naši ustanovi prilagojeno v okviru institucionalnega varstva, pa tudi v okviru zunajbolnišnične, ambulantne zdravstvene dejavnosti dialize. Primarnega pomena je bila ločena skrb za zdrave stanovalce, potencialno bolne in bolne stanovalce ter tudi za vzdrževanje psihosocialne kondicije obojih.

Zgodba »Covid-19 v naši hiši« je bila zgodba strahu, požrtvovalnosti, nenehne tekme s časom, borbe s prostorom, podpore na eni strani in tudi nepriznavanja določenih ukrepov s strani posameznikov na drugi, kar nam je zelo oteževalo naše delo in nam ga v neki meri otežuje še danes. Srečevali smo se z nenehnimi težavami, iskali rešitve in najboljše možne izide. Od začetka okužbe do danes smo imeli v hiši izmenjaje vzpostavljenih več rdečih in več sivih con. Bili smo primorani prilagajati oddelke, tehnično in improvizirano vzpostavljati čiste in nečiste poti, seliti stanovalce. To je poleg upoštevanja vseh ukrepov in predvsem zagotavljanja zdravstvene in osnovne oskrbe za stanovalce pomenilo ogromen zalogaj za vse zaposlene, hkrati pa je predstavljalo tudi izredne razmere. Vsaka okužba z virusom Covid-19 pomeni za nas nepredstavljive tehnične, organizacijske, kadrovske in finančne izzive.

Skupina SeneCura Slovenija je bila ena izmed prvih, ki je v svojih domovih (Vojnik, Maribor in Radenci) začela izvajati hitro testiranje za prepoznavanje okužbe s Covid-19 pri stanovalcih in zaposlenih. Teste smo prejeli preko centrale v Avstriji in moram priznati, da smo z njihovo pomočjo bistveno pripomogli k počasnejšemu in manjšemu širjenju okužbe v hišah, saj smo lahko z bistveno prednostjo in hitrejšo reakcijo izločevali okužene zaposlene iz delovnega procesa, hitreje smo lahko osamili okužene oskrbovance in tudi obolele paciente v dializnem centru od drugih, ki okužbe še niso imeli. Poleg tega smo tudi eden prvih DSO, ki uporablja hitre teste za ugotavljanje prisotnosti protiteles na okužbo s Covid-19.

Moram poudariti, da so bili zaposleni ne glede na to, v katero organizacijsko enoto so bili razporejeni, izpostavljeni izrednim obremenitvam. Danes so ti ljudje utrujeni, izgoreli, bili so pod konstantnim stresom zaradi preobremenjenosti in strahu pred okužbo z virusom Covid-19. Dobro so se namreč zavedali, kaj okužba pomeni za stanovalca doma, posameznika, njegove svojce in ne nazadnje tudi zanje same. Naši zaposleni so pokazali izjemno pripadnost, človečnost, pripravljenost in humanost v boju z nevidnim sovražnikom. Zaslužijo si velik HVALA! Pri svojem delu nismo debatirali, da je nekaj nemogoče narediti. Preprosto smo naredili to, ker je pač moralo biti.

Zelo podobne in primerljive zgodbe so zgodbe večine domov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo ter varstveno-delovnih centrov širom po naši državi. Omeniti gre izjemno in nezavidljivo odgovornost direktorjev socialnovarstvenih zavodov, njihovo 24-urno nepretrgano vpetost v uresničevanje ustreznih pogojev pri upravljanju hiš, koordinaciji, varnosti, spremljanju kadra in strokovnega dela.

V SeneCura Vojnik upoštevamo in sledimo vsem nacionalnim smernicam, usmeritvam in navodilom, pa tudi državnim regulativam za preprečevanje vnosa in širjenja okužbe z virusom Covid-19. Moram pa priznati, da se v vseh smernicah in navodilih že izgubljamo. Ogromno jih je. Razumemo, da so potrebna, a terjajo od nas nenehne in hitre prilagoditve, kar potegne za sabo ogromno stvari in največkrat ni prav lahko. Tudi nam kot odrešitev v dani situaciji predstavlja cepljenje. Osebno ga prepoznavam kot zelo pomemben korak na poti k vrnitvi v normalno življenje in k ohranjanju zdravja vseh nas. Že na samem začetku je bilo v naši hiši veliko zanimanje za cepljenje, tako na strani zaposlenih kot tudi na strani uporabnikov. Glede na to, da je 89 stanovalcev in 40 zaposlenih prebolelo okužbo s koronavirusom, smo cepili že 47 stanovalcev; vseh zaposlenih, ki so se že cepili ali na cepljenje še čakajo, pa je 65 od 85-ih. Ta delež smo dosegli z osveščanjem, mini treningi zaposlenih, s pogovori in debatami z iskrenim namenom in pristopom, s spoštovanjem do vseh vprašanj, strahov, dvomov in različnih interpretacij. Poiskali smo odgovore. Pri tem so nam bili v pomoč naši zdravniki iz OptimaMed Dializnega centra in naša domska zdravnica koncesionarka. Ko ljudje dobimo odgovore na svoja vprašanja, smo pomirjeni, se počutimo varnejše in se laže odločimo.

Želela bi poudariti tudi izjemno dobro sodelovanje našega Doma z lokalno in regijsko CZ v kontekstu nudenja opore, poročanj in predvsem tehnične pomoči. CZ nam je namreč ob naših potrebah zagotovila dodatne postelje in kontejner za potrebe rdeče cone. Prav tako so pri nas plinsko dezinficirali prostore ob selitvah stanovalcev in ob zapiranju rdečih in sivih con takoj, ko smo to potrebovali. Prav tako so nam podporo v našem boju z okužbo na najrazličnejše načine izkazovali župan, širša lokalna skupnost, krajani Vojnika, prenekateri svojci stanovalcev, društva in interesne skupine, ki so poskrbele za popestritev življenja stanovalcev v Domu. Nismo se počutili sami in izolirani, za kar smo hvaležni. Iz težke situacije bomo izšli še močnejši, morda bolj povezani, a z veliko in težko izkušnjo, ki si je ne bi želeli doživeti še enkrat. To se enostavno ne sme več zgoditi, ne na tak način. Prosili in apelirali smo na ključne deležnike, da skupaj pripravimo ustrezne teoretične in praktične podlage za soočanje z virusom Covid-19 in morebitnimi podobnimi epidemiološkimi situacijami, ki jim bomo priča v prihodnosti. Imamo znanje, imamo izkušnjo in imamo srce. Domovi namreč podobnih situacij, to si upam trditi, ne bomo zmogli več prenesti.

V želji se poraja upanje, da vendarle čimprej premagamo obstoječo epidemiološko situacijo in se življenje, bivanje in delo v naših Domovih normalizirajo in se vse skupaj vrne v stare tirnice. Vse dobro in srečno!

Tekst: Breda Božnik

Foto: osebni arhiv