Timea se je z nudenjem pomoči starejšim srečala že v domačem okolju, ko je pri opravilih pomagala babici. Ne le, da ji je pomagala doma, za njo in z njo je opravljala tudi prevoze k zdravniku, v trgovino in na pošto. Ko je babica lani umrla, se je Timea odločila, da s tem poslanstvom nadaljuje. Poiskala je organizacijo, ki pomaga starejšim in je v bližini njenega doma ter tako našla Prostofer. Izpolnila je obrazec in počakala na klic. Iz občine so se na njeno prijavo hitro odzvali, saj je prostovoljcev malo in vsakega, ki ima željo pomagati sočloveku, z veseljem sprejmejo medse. Po prijavi je sledilo uvajanje, preizkušnja vožnje in seznanitev s postopkom, nato pa so že sledile prve stranke, ki jih je bilo potrebno peljati po opravkih. Štravsova pove, da večinoma vozi v Celje in okolico, je pa imela pot tudi že v UKC Maribor. Starejši so potrebovali prevoz do zdravnikov, lekarne, trgovine in svojcev. Njena naloga je, da jih gre pravočasno iskat na dom in jih varno pripelje na končno lokacijo. Med opravki jih počaka v avtu, če kdo od njih potrebuje spremstvo, pa ga z veseljem tudi pospremi. Ker je Timea še študentka, prostovoljstvo usklajuje z obveznostnimi na faksu in študentskim delom. Njen urnik je zelo zaseden, a si z veseljem vzame čas za vožnjo Prostoferja. Pogovor s starejšimi jo sprosti, nasmeji, hkrati pa jo to poslanstvo izpopolnjuje, saj ji da vedeti, da je del skupnosti in počne nekaj dobrega zase in za druge.

Da opravlja dobro delo, ji s podporo in razumevanjem pokažejo družina, fant in prijatelji. Timea s ponosom pove, da svoj prosti čas namenja tudi Prostoferju – prevozu starejših oseb in upa, da bo s tem navdušila še koga iz mlajše generacije. Zaveda se, da je pomembno, da živimo v sožitju.

Tekst in foto: Nina Mlinar