Vse skupaj se je pričelo v letu 2011, ko je Milena Delčnjak pri dopolnjenih 40 letih skupaj z bratrancem Brankom Delčnjakom iz Trnovelj pri Socki začela razmišljati o raziskovanju in izdelavi družinskega drevesa rodbine Delčnjak. Zaradi obsežnega dela v službi in doma je ostalo le pri ideji. Ta pa je ponovno zaživela po letu 2016, ko je obiskovala svojo teto Ivico Brecl, roj. Delčnjak, v Špesovem domu v Vojniku in od nje dobila veliko koristnih podatkov o rodbini Delčnjak. Ob koncu leta 2016 namreč ni bilo več živih Mileninih staršev, Stanislava in Vide, ter še edine babice Marije. Po smrti tudi tete Ivice septembra 2018 je uspela dobiti veliko pomembnih podatkov še pri drugih sorodnikih, največ pa pri očetovem bratrancu Franciju Črepinšku iz Rakove steze pri Frankolovem. Pri sorodnikih dobljeni podatki niso zadoščali, zato je poleg teh od leta 2016 kar nekajkrat dodatne podatke iskala in našla v Nadškofijskem arhivu v Mariboru, temeljito pregledala pokopališča Vojnik, Frankolovo, Črešnjice, Žalec, Griže, Dramlje, Šentjur, Ponikva in s pomočjo podatkov na nagrobnih spomenikih in podatkov iz župnijskih knjig našla pomembne sorodstvene povezave. V pomoč ji je bila tudi stara zemljiška knjiga. Knjiga z naslovom »Rodbina Delčnjak – z rodbinskimi vejami Delčnjak, Črepinšek, Ernestl in Ovtar« je izšla lansko leto in obsega 332 strani. 

Med iskanjem podatkov o rojstni vasici Bovše je Milena Delčnjak našla osupljiv podatek, da se vas Bovše omenja že daljnega leta 1319 kot Föss. Da je vas Bovše stara že najmanj 700 let, je bil zadosten razlog, da se je lotila pisanja knjige »Bovše - pregled skozi zgodovino vasi Bovše in njenih prebivalcev od prve pisne omembe vasi v letu 1319 do leta 2019«. Ponovno je bilo treba zbrati ogromno podatkov in fotografij, izkušnje s pisanjem prve knjige so ji prišle še kako prav in njena želja, da knjiga nosi letnico 2019 (torej 700 let prve pisne omembe vasi), se je realizirala. O knjigi, ki obsega 439 strani zgodovine Bovš, smo pisali že v prejšnji številki Ogledala.

Milena Delčnjak si je pred vstopom v Abrahamova leta postavila izziv, da v soavtorstvu s sorodniki napiše še tretjo knjigo z naslovom »Prarodbina Kramaršek – z izvorom v Bovšah pri Vojniku 1710–2020«. Pri izdaji knjige, ki je izšla v kratkem v dveh delih (I, II), so sodelovali sorodniki po mamini strani, po sorodstveni liniji babice Marije Vengust, roj. Rihtar, in prababice Angele Rihtar, roj. Kramaršek. Gre za več kot 310 let staro prarodbino Kramaršek, zato je v knjigi popisanih približno 700 oseb, ki so skozi več kot tri stoletja živeli na svoji  zemlji in so kot pridni in pošteni ljudje preživljali lepe in večkrat tudi hude čase. Kramarškovi pa niso bili samo kmetje in delavci, med njimi je bilo tudi mnogo izvrstnih glasbenikov, pevcev in godbenikov. Med godbeniki najbolj izstopa godbenik in kasneje kapelnik Franc Kramaršek, ki je otroštvo preživljal kot pastirček pri Francu Žonirju, kapelniku »Maledolske pleh bande«. Po njegovi smrti je vlogo kapelnika prevzel Franc Kramaršek, ki je po opravljenem trimesečnem glasbenem tečaju v Trstu leta 1895 začel tudi s poučevanjem glasbene teorije in notnih zapisov med godbeniki, ki niso poznali not in so preproste viže igrali zgolj po posluhu. S tovrstnim izobraževanjem je Franc Kramaršek dosegel, da je godba lahko izvajala tudi zahtevnejše koračnice in valčke po takrat dostopnih notnih zapisih. Franc Kramaršek je bil kapelnik godbe do leta 1933, to je več kot 40 let. 

Milena Delčnjak je 9. od že 10. zaporednih generacij Kramarškovih v Bovšah. Zapisala je: »Ogromno mi pomeni, da je moja družina številna, pet otrok nas je, od tega smo si štirje ustvarili svoje domove na domači zemlji v Bovšah. Upam in želim, da bodo tudi moji nečaki in nečakinji znali ceniti ta idiličen košček slovenske in domače zemlje in da bodo ponosni na svoje korenine.« 

Tekst: Jože Žlaus

Foto: osebni arhiv M. Delčnjak