V maju si končala svojo zadnjo bitko, bitko za življenje. Tvoje telo je dotrpelo, vsa vera v tisto, v kar si verjela in živela, pa ti je ostalo. Vsi, ki smo te poznali, smo vedeli, da si dobra borka, da si dobila že veliko, za večino od nas težkih in skoraj nerešljivih bitk. Občudujem tvojo voljo, optimizem, pogled na svet in na ljudi okoli tebe. S svojim življenjem, ne samo v času bolezni, si pokazala, da je potrebna vztrajnost, potrpljenje, zaupanje, strpnost, da človek prenese bolečino, nemoč in ohrani upanje.

Vedno si bila nasmejana, pripravljena na objem in pogovor, vedno optimistična in z vzpodbudno besedo za sogovornika. Ko sem te povprašala o počutju, o težavah po terapijah, nisi nikoli, resnično nikoli, tarnala in se smilila sebi. Zadnja leta je bilo tvoje življenje polno preobratov. Zmagi nad boleznijo je sledilo obdobje ponovnega poslabšanja, bilo je veliko takšnih tvojih »zmag«, ki so te utrjevale in duhovno okrepile. Tvoja moč, da preneseš vse te vzpone in padce, kaže na moč tvoje osebnosti. Tvoja bitka je postala naša bitka, bitka tvoje družine in prijateljev. Kljub bolezni nisi nikoli podvomila v dobroto ljudi, v njih si vedno iskala samo tisto dobro. Nikoli nisi sodila ljudem in nikoli nisi govorila slabo o drugih. Vedno si se znala ukvarjati s seboj, s svojo okolico, z družino, delom in s sanjami o petju.

Življenje ti ni prizanašalo, a si vedno znala sprejeti vse. Pri premagovanju vseh težav ti je pomagala tudi glasba. Tvoje ustvarjanje te je popeljalo v drugačen svet. V svojem zapisu ne bom govorila o tvojem delu, o glasbenih dosežkih in priznanjih ... bilo je že veliko povedanega. Priznanje za življenjsko delo na področju kulture v letu 2023 je samo povzetek dolgoletnega ustvarjanja na različnih ravneh in okoljih. O veličini tvojega bivanja govori število ljudi, ki so tvojim izrazili sožalje in se od tebe poslovili. Prepričana sem, da ostaja živ spomin na tvoje bivanje med nami; sledi, ki si jih pustila, so globoke. In dokler ostaja spomin nate, nisi mrtva.

Zapisala: Lea Sreš