PROGRAM OKROGLE MIZE:  

Integralna zelena ekonomija v svetu in pri nas (dr. Darja Piciga)

Primeri dobrih praks:

Samooskrba in pobude za ustvarjanje novih delovnih mest v Sloveniji

Primer dobro delujoče lokalne skupnosti KS Galicija (Irena Rotar, Ekoci- Eko

civilna iniciativa Slovenije)

Inovativni pristopi za višjo kvaliteto bivanja (Vito Klinc, Center La Vita)

Velika Preska in Polšnik – sinergije podjetništva in lokalnega okolja (Jože

Kos, Mizarstvo Kos in Poslovno združenje Naš vrt)

Solčavsko – trajnostni turizem v naročju Alp (Marko Slapnik, direktor Centra

Rinka)

Občina Vojnik - Planetu Zemlja in ljudem prijazna občina, ki razmišlja

razvojno (Mojca Skale, direktorica občinske uprave)

Prva in druga konferenca o integralni zeleni ekonomiji za boljši svet - in za Slovenijo

(dr.  Marijan Pogačnik, direktor Biotehniškega centra Naklo)

Srce Slovenije kot prostor priložnosti (Aleksandra Gradišek, direktorica Razvojnega

centra Srca Slovenije) in integralne zelene vizije drugih slovenskih regij

Vprašanja in pobude:

KRATEK OPIS OKROGLE MIZE:

Integralna zelena Slovenija je državljanska pobuda za polnovredno življenje

v mednarodno ugledni skupnosti Slovenije. Izhajamo iz novega ekonomskega pristopa, integralne

ekonomije, ki gradi na temeljnih vrednotah slovenske in evropske kulturne dediščine, na naših številnih potencialih in dobrih praksah – tako domačih kot tujih –  ki bodo predstavljeni na dogodku. Hkrati povezujemo perspektivne razvojne usmeritve in strategije Evropske unije, ki upoštevajo načela trajnostnega razvoja, s poudarkom na: zelenem gospodarstvu;

prehranski, energetski in drugi samooskrbi; socialnem in družbeno odgovornem

gospodarstvu, temelječem na znanju; trajnostnem razvoju lokalnih skupnosti, regij,

podeželja in mest. S takimi razvojnimi programi lahko že v nekaj letih ustvarimo več deset tisoč novih, zelenih delovnih mest.

ČE ŽELITE IZVEDETI KAJ VEČ O INTEGRALNI ZELENI EKONOMIJI:

Slovenija se danes sooča tako z gospodarsko in finančno krizo kot s krizo vrednot, medosebnih odnosov in celotnega načina življenja. Na nas vpliva tudi globalna kriza, saj prevladujoči ekonomski model ne deluje. Potrebujemo alternativni pristop, ki vključuje integralno, celostno in povezovalno razmišljanje in prakse. Nov način gospodarjenja, svež alternativni pristop je integralna ekonomija, ki sta jo razvila profesorja Ronnie Lessem in Alexander Schieffer iz Centra za integralni razvoj Trans4m v Ženevi. Ta pristop predstavlja holistični model gospodarstva, ki gradi na številnih praktičnih in uspešnih ekonomskih modelih; te modele povezuje skozi različne vede in kulture, ter spodbuja participacijo in gradnjo vključujočih skupnosti. V preteklih desetletjih se je namreč razvil sklop raznolikih ekonomskih razmišljanj in praks, drugačnih od močno prevladujoče neoliberalne paradigme. V okviru integralnega preučevanja jih je mogoče razvrstiti v štiri ekonomske pristope: na skupnosti temelječa samozadostnost (primer je Grameen, bangladeška »Banka za revne dobitnika Nobelove nagrade dr. Muhammada Yunusa), razvojna ekonomija, ki izhaja iz kulture (Sarvodaya Shramadana gibanje iz Šri Lanke; biodinamična skupnost – podjetje SEKEM v egiptovski puščavi, dobitnika alternativne Nobelove nagrade dr. Ibrahima Abouleisha), na znanju temelječe socialno gospodarstvo (kooperativa Mondragon iz Baskije v Španiji) in življenjsko gospodarstvo, temelječe na naravi (podjetja zelenega gospodarstva, trajnostno bančništvo).

Zaradi svoje narave, velikosti, geografskega položaja, zgodovinskega in kulturnega ozadja in predvsem zaradi svojih ljudi ima Slovenija odlične danosti, da razvija integralno in zeleno gospodarstvo. S ciljem uporabiti to novo paradigmo pri vzpostavitvi trajnostnega razvojnega modela v Sloveniji sodelujemo s profesorjema Lessemom in Schiefferjem od poletja 2011 (predstavljeno na www.dpiciga.com). V letu 2013 pa smo skupaj s številnimi partnerji soustvarili koncept integralnega zelenega gospodarstva in družbe za Slovenijo: torej zamisel Slovenije kot integralne, trajnostne in družbeno odgovorne, to je zdrave in uravnotežene ekonomije in družbe. Spomladanskemu oblikovanju Državljanske pobude za integralno zeleno Slovenijo je v maju sledil obisk prof. Ronnieja Lessema s petimi posveti pod naslovom Integralna zelena Slovenija (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in drugi organizatorji). Rezultat je bil predlog za integralno zeleno gospodarstvo Slovenije (http://www.trans-4-m.org/index.php). Septembra 2013 je bila v Sloveniji organizirana 1. mednarodna (in tudi svetovna) konferenca o integralni ekonomiji – Integralno zeleno gospodarstvo za boljši svet (Biotehniški center Naklo in Center za integralni razvoj Trans4m z več kot 20 soorganizatorji: http://www.bc-naklo.si/index.php?id=2525). Sodelovali so ključni nosilci integralne ekonomije iz sveta in ugledni govorci iz Slovenije, ki so predstavili tudi desetine primerov integralnih zelenih praks (že uveljavljenih ali v nastajanju). Konferenca je potrdila, da ima Slovenija priložnost, da postane model integralnega zelenega gospodarstva v Evropi, kar bi prispevalo k premagovanju ekonomske krize na dostojanstven način. Zaključila se je z napovedjo, da bo od 14. do 15. novembra 2014 v Sloveniji organizirana Druga mednarodna konferenca o integralnem zelenem gospodarstvu za boljši svet. Pot do Slovenije kot prve države integralnega zelenega gospodarstva vodi preko povezovanja in nadgrajevanja številnih dobrih praks ter inovativnega prepletanja razvojnih politik EU, ki upoštevajo načela trajnostnega razvoja, kot so politike za zeleno gospodarstvo, družbeno odgovornost in socialno gospodarstvo, energetsko in prehransko samooskrbo na sonaraven način, trajnostni razvoj podeželja, mest in lokalnih skupnosti ter vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Znotraj teh tudi krožno in nizkoogljično gospodarstvo, učinkovita raba virov, trajnostni turizem in upravljanje ekosistemov, kulturne in kreativne industrije, ter trajnostno bančništvo, stanovanjske kooperative in ekovasi … Te usmeritve in politike je s pomočjo konceptualnega okvira integralne ekonomije možno povezovati tudi na regionalni in lokalni ravni, za celostne razvojne projekte, financirane iz različnih programov EU.