Da je ta čudovita pesem (in še vse druge, ki smo jih zapeli med sveto mašo) tako lepo zvenela, gre zahvala pevcem iz te prarodbine, ki je v svoji zgodovini dala kar nekaj pomembnih in zelo znanih glasbenih mojstric in mojstrov, med njimi ljudsko pevko Rozalijo Ofič – Kolar ter evropsko znanega dirigenta, skladatelja, pianista, violinista, tolkalista in glasbenega esejista Antona Kolarja, ki je dirigiral v glavnem v nemških operah, in o katerem je RTV Slovenija ustvarila enourni film. Med sorodniki so tudi predstavniki Ljudskih pevcev Dramlje, ki jih vodi Tone Kolar, in Dalmatinska klapa Dramlje, ki jo vodi njegov sin Gregor Kolar. Lepo število sorodnikov je tudi cerkvenih pevcev po različnih župnijah na Štajerskem, pojejo v različnih drugih pevskih zborih, nekatere med njimi tudi vodijo. Med sorodniki te prarodbine sta še brata Peter in Franjo Oset iz znanega ansambla Modrijani. In še bi lahko naštevali. Tako so v rodbinski zasedbi zvenele tudi vse pesmi na vojniškem koru, kjer je na orgle, ki jih je obnovil sorodnik iz te prarodbine Simon Kolar, igrala Lucija Kolar, pevci pa so posodili svoje angelske glasove, večinoma za čudovite Marijine pesmi.

Najprej so se sorodniki te prarodbine dobili pri sveti maši v Vojniku, kjer so začutili duhovno navzočnost svojih prednikov, ki so to veličastno cerkev pogosto obiskovali. Sveto mašo je vodil kaplan in sorodnik Klemen Jager, ki sicer svoje poslanstvo dušnega pastirja opravlja v Rimskih Toplicah, Sedražu, Šmiklavžu in v Laškem. Med svojo pridigo je poudaril pomen družinskih vezi, pomen poznavanja svojih korenin in povezanost tudi med daljnimi sorodniki, v kateri se je rodbina v veliki meri širila po ženski liniji, zato je nosilcev priimka Kramaršek ali Krameršek v Sloveniji trenutno le še 47. Župnik Anton Perger pa je povedal, da je v svoji skoraj 50-letni dobi službovanja v Vojniku sedaj prvič doživel, da se je na tak način povezala prarodbina in svoje srečanje začela s sveto mašo za vse rajne in žive sorodnike, ob vsem skupaj pa ima celo napisano obsežno rodbinsko knjigo, ki je izšla leta 2020. Avtorji te knjige in organizatorji tega srečanja, ki se ga je udeležilo 190 sorodnikov, so si bili edini, da so srečni in hvaležni Bogu za milost, da so lahko izpeljali ta tako obsežen in zahteven projekt.

Srečanje prarodbine Kramaršek, iz katere je do leta 2020 izšlo že 240 družin, se je po sveti maši nadaljevalo na čudoviti domačiji Govedičevih v Cerovcu pri Šentjurju na njihovem Pikniku pod kozolcem, kjer so prvič gostili in več kot uspešno postregli tako veliko število ljudi. Sorodniki so občudovali, kako jih povezujejo skupne pozitivne življenjske vrednote. Pri tem so imeli spoznavno srečanje, ki so ga krasile zanimive spoznavne predstavitve in skupno petje ljudskih pesmi, ki so jih radi peli že njihovi predniki. Bilo je nepozabno srečanje, ki ga je duhovno obogatil globok vrednotni smisel, kar je še pomnožilo skupno srečo zbranih sorodnikov.

Med srečanjem se jim je na svoj način pridružil še en sorodnik, preletel jih je s helikopterjem in posnel čudovite posnetke srečanja še iz zraka.

Sorodniki, ki izhajajo iz prarodbine Kramaršek, želijo, da bi se srečanje ponovilo vsako leto.

Do tega srečanja sorodnikov je prišlo, ker je bila pred dvema letoma natisnjena  njihova velika rodovna knjiga, ki obsega kar 588 strani. Opremljena je tudi z grbom Kramarškove prarodbine. Rodovna knjiga je njene sorodnike ozavestila, kdo so. Ozavestila jih je njihovih življenjskih koreninah, skupnih genih in skupnih  prednikih, skupni zgodovini, skupni kulturi, skupnih spominih in skupnih vrednotah.

Organizatorji srečanja so bili Jožica Rajšter Goleš, Irena Štrajhar, Franc Pevec in Milena Delčnjak. Avtorji knjige o prarodbini Kramaršek pa so Milena Delčnjak, Jožica Rajšter Goleš, Irena Štrajhar, Damijan Kolar, Franc Pevec, Katarina Kolar in Darko Robič.

Tekst: Milena Delčnjak

Foto: osebni arhiv