Maks Samec starejši (*10. okt. 1844 v Arclinu pri Vojniku, † 19. avg. 1889 v Kamniku):

Bil je zdravnik, naravoslovec in kamniški župan (1880-1889) ter oče kemika, biokemika, meteorologa in pedagoga Maksa Samca ml. Od leta 1883 je bil deželni poslanec za okraje Radovljica, Tržič in Kamnik. V svojih naravoslovnih raziskavah je obravnaval različne teme, pretežno s področja kemije in medicine. Zasledoval je svetovno znanstveno literaturo. Leta 1976 je objavil razpravo o možganih. Precej je prevajal iz ruščine, tudi leposlovje. Veljal za naprednega meščana in za časa županovanja začel pripravljati načrte za hidroelektrarno v Kamniški Bistrici. Leta 1882 so v Kamniku odprli predor - prehod med Glavnim trgom in Šutno, ki se danes imenuje po takratnem županu »Samčev predor«. Kljub odporu je odpravil zloglasni »klanec« in s »Samčevim prodorom« (dve hiši podrli, dve prerezali) zravnal dohod Šutna—Mestni trg. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi kamniškega gasilskega društva. Bil  je prevajalec in pisec. Prevedel je Turgenjeva romana Dim in Pomladanski valovi, Anatomijo za ljudske učitelje s 5 tablami ter Somatologijo, ki jo je pa moral F. Erjavec predelati. Napisal je Noga pri Kitajcih, več prirodoslovnih razprav, ker ga je vse življenje zanimala fizika, elektrika in biologija ter medicinsko poučno knjižico »Vpliv upijanljivih pijač na posamezni človeški organizem in na človeško družbo v obče«.

Igo Kaš (slovenski častnik in pisatelj, * 26. junij 1853, Vojnik, † 25. januar 1910, Baden, Avstrija):

Po končani gimnaziji v Celju je v Gradcu študiral geografijo Leta 1878 je kot poročnik sodeloval pri aneksije Bosne in Hercegovine. Nato je služboval še v južni Dalmaciji in Boki Kotorski ter kot stotnik v Badnu pri Dunaju. Po upokojitvi je tam na zasebni šoli učil klasične jezike, nemščino in zgodovino. Napisal je vrsto spominskih in potopisnih črtic ter novel iz svojega življenja v Bosni in Dalmaciji.

Skaza Konrad (rezbar * 25. nov. 1866 Vojnik, † po l. 1924 v tujini):Rezbarstva se je učil pri F. Krašovcu v Celju, pozneje v Gradcu in pri Stufles(s)erju na Tirolskem, 11 let vodil njegovo delavnico, pozneje tu sam odprl lastno delavnico. Dela: Črnomelj, cerkev sv. Sebastijana: veliki oltar 1904; Hotedršica, župnijska cerkev: sliki Srca Jezusovega in sv. Družine 1911; Komenda, župnijska cerkev: dva stranska oltarja 1911 (prednji stranski oltar ima napis: Konrad Skasa Atelier für kirchliche Arbeiten St. Ulrich Gröden, Tirol).

Josip Zupanc (slovenski enolog, * 3. avgust 1876, Vojnik, † 22. marec 1937, Ptuj):

Končal je kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Službovati je začel na Ptuju kot deželni žitni nadzornik ter vinarski inštruktor in nadzornik, po 1. svet. vojni pa je bil do upokojitve 1935 kmetijski referent na okrajnem glavarstvu Ptuj. Prizadeval si je za obnovo vinogradov, boljše kletarjenje, organizacijo trsničarstva in vinarskih zadrug ter vodil vinske pokušnje in razstave. Napisal je knjigo Pravilno konserviranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo ter objavil nad 80 člankov v KMD.

Viri:

1. Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU
2. http://www.dlib.si
3. http://sl.wikipedia.org/

                                                                                                                                 Lucija Šolinc Ovtar