Bliža se mesec marec. 

Po starem poimenovanju mesec marec poimenujemo sušec.

Marec je mesec, v katerem se začne prebujati narava in zadiši po pomladi.

Že na začetku meseca, natančneje 8. marca, pridemo na svoj račun dekleta oz. žene, saj takrat praznujemo dan žena.

Dan, ko praznujejo žene

Dan žena se je prvotno imenoval dan delovnih žena in pravzaprav pomeni praznovanje enakopravnosti žensk tako na ekonomskem, socialnem in političnem področju.

Ženske so bile v preteklosti na različnih vidikih družbe deležne neenakopravnega položaja. V ta namen so kasneje potekale številne borbe za ženske pravice in za njihovo enakopravnost, med drugim tudi v Sloveniji.

Prvič so dan žena praznovali leta 1911. Prvotno se je praznoval 19. marca, od leta 1917 pa ga v več kot sto državah obeležujemo na 8. marec. (Povzeto po wikipedia.org)

Dva dni pozneje (10. marec) praznujejo naši gospodje, saj na ta dan obeležujemo dan mučenikov.

Dan, ko praznujejo gospodje 

Dan mučenikov praznujemo kot spomin na štirideset vojakov, ki so bili za svojo vero, krščanstvo, pripravljeni mučeniško umreti. Svoji veri se namreč niso želeli odpovedati. 
Omenjeni vojaki so živeli za časa rimskega imperija (308-342), ko je bil na oblasti cesar Lucinij, ki pa je krščanstvo močno preganjal.

Tradicionalno naj bi moški na dan mučenikov prejeli poklone, ki naj bi bili sestavljeni iz; suhih sliv, trnja in mesa. (Povzeto po Dnevnik.si) 

Za dan mučenikov obstaja prav poseben vremenski pregovor, ki pravi; "Če na 40 mučenikov dan zmrzuje, še 40 mrzlih noči prerokuje".
Ali bo letos res tako, pa bomo videli. 

12. marca goduje Sveti Gregor, zato na ta dan praznujemo praznik zaljubljencev; gregorjevo.

Dan, ko se ptički ženijo 

Gregorjevo je dobilo ime po svetniku Gregorju Velikemu, ki je bil rimski papež in verski učitelj. Živel je okoli leta 540. (Povzeto po STA, Doljak E.)

Korenine tega praznika zaljubljencev segajo že v predkrščansko dobo, ko je praznik sovpadal z začetkom pomladi, 21. marca. Po starem koledarju se je namreč pomlad pričela na dan gregorjevega. Slednje se je spremenilo v 16. stoletju, ko je julijanski koledar zamenjal gregorijanski koledar, gregorjevo pa je tako "prešlo" oz. se pomaknilo na 12. marec. 

V predkrščanskem obdobju, so na dan gregorjevega, kot obredje, po vodi spuščali ogenj, od tod pa se je razširila ponekod še vedno aktualna tradicija spuščanja gregorčkov oz. luči po vodi. Ta spomladanska šega je bila razširjena tudi pri nas, predvsem na Gorenjskem in na območju Ljubljane. 

Luč, ki so spustijo po vodi je pravzaprav naznanjala čas v letu, ko je bilo čez dan dovolj dolgo svetlo, da rokodelcem ni bilo potrebno delati ob umetni svetlobi. 

Predvsem na Gorenjskem se je omenjena tradicija po številnih krajih ohranila tudi v današnjih dneh, omenjen dogodek pa je danes tudi turistična atrakcija. 

Različne svetlobne izvorne, položene na raznolike materiale, spuščajo po rekah, potokih ali drugih vodnih virih. Zanimiva je tudi tradicija iz Krope, kjer so prtičkom na ta dan priredili pravo "ptičjo svatbo". V okviru dogodka so tako v grmovju pustili ptičkom različne slaščice, ki so jih potem lahko pojedli otroci. (Pozveto po wikipedia.org)

Na gregorjevo pa se navezujejo tudi številni pregovori;

- Če breskve pred sv. Gregorjem cvetó, se štirje tovorniki za eno tepó.

- Če breskve pred sv. Gregorjem cvetó, trije eno pojedó.

- Če o sv. Gregorju breskve cvetejo, se devet županov za eno stepejo.

- O sv. Gregorju najvišji gorjanec na drvo potrka (orje).

- O svetem Gregorju se ptiči pare (ali: ženijo).

- Po sv. Gregorju od vsakega vetra sneg kopni.

- Sv. Gregor je materi kožuh kupil. (povzeto po; Šašelj, etno-muzej.si)

Veronika Pirman