Pri tem je treba upoštevati, da gradimo na otrokovih zmožnostih in ga vodimo k pridobivanju novih doživetij, izkušenj, spoznanj, tako da predenj postavljamo smiselne zahteve oziroma probleme, ki vključujejo otrokovo aktivno učenje, mu omogočajo izražanje, doživljanje ter ga čustveno in socialno močno angažirajo.

To leto sva si zadali nalogo, da otrokom približava branje oziroma stik s knjigo. Prevzamejo jih zvoki in jezik kot zunanji izraz misli ter besede kot simboli miselnih konceptov. Knjiga otroka razveseljuje, pomaga mu pri odkrivanju ožjega in širšega okolja ter mu nudi čustveno ugodje.

Naš knjižni kotiček je vedno bogato založen, kajti redno obiskujemo knjižnico v Vojniku. Srečujemo se z različnimi literarnimi deli, katera spoznavamo v  različnih oblikah. Knjižni kotiček dopolnjujemo tudi z literarnimi deli, ki si jih izberejo otroci sami. Vsakodnevno se srečujemo s pravljicami.

In kaj je smisel prebiranja pravljice in drugih del?

• Pravljica otroka na prijeten način uči.
• Otrok se vidi v pravljici kot v ogledalu in dobi odgovor na vprašanje: Kdo sem?
• Za otroka so čudeži v pravljici resničnost, in prav to je tisto, kar je lepo samo enkrat v življenju: biti otrok.

Imamo veliko zgoščenk, kaset, ampak kaj je lepšega kot dotik .To zmore dati le tisti, ki ima otroke rad in zato pripoveduje pravljice.

Naj nam bo vodilo naslednja misel: 

"DOKLER SO OTROCI ZELO MAJHNI, JIM DAJAJ KORENINE, DA POŽENEJO;

KO POSTANEJO MALO VEČJI, JIM DAJ PERUTI!

ZATO JIM VELIKO PRIPOVEDUJ O LEPEM IN ČUDEŽNEM. TO SO PRAVLJICE."

                                               Vzgojiteljici  Romana Suholežnik in Nina Stanič z otroki