Pred njimi so jim domačini pripravili pokušino odličnih in večkrat nagrajenih Prusovih, Rusovih, Mavretičevih in Dolčevih vin ter postregli z belokranjskimi jedmi, med katerimi ni manjkala zaščitena belokranjska pogača. Značilnost pohodov, v organizaciji članov Soseske zidanice in gasilcev, je bogat kulturni program, katerega del je bila letos tudi Joškova banda, ki je spravila v dobro razpoloženje še zadnjega, morda namrgodenega, udeleženca. Žlausovi godci Belokranjcem niso neznanka, saj so že večkrat nastopili na Vinski vigredi v Metliki, na največji belokranjski turistično-vinarski prireditvi, ki bo praznovala maja drugo leto svojo tridesetletnico.

Za tiste, ki morda ne vedo kaj veliko o Soseski zidanici, naj zapišem, da gre za »banko« vina, za zelo staro obliko samopomoči. Po martinovanju dajo člani v skupni sod določeno količino vina, ki si ga lahko, ko jim ga čez leto zaradi vremenskih nevšečnosti ali preveč suhih grl morda zmanjka, izposodijo, ob vračilu pa morajo vrniti izposojeno količino z obrestmi vred. Za liter morajo natočiti v skupno posodo liter pa pol. Lepa stavba Soseske zidanice stoji sredi vasi pri cerkvi svetega Petra. V kletnih prostorih je moč pokušati skupno vino vseh članov Soseske zidanice. Obisk je treba pravočasno najaviti in iz stavbe, ki je bila nekdaj osnovna šola, pozneje pa tudi slovenski arhiv, bo kaj hitro slišati smeh in petje.

Ljubitelji slikarstva si bodo lahko v nekdanjih učilnicah v prvem nadstropju ogledali še razstavo likovnih del, ki so nastala poleti na likovni koloniji. Morda bodo leta 2012 na stenah visele umetnine štajerskih mojstrov čopiča. Tudi o tem so že tekle besede in do uresničitve zamisli morebiti le ni več tako daleč. Žlaus ima dobro slikarsko ekipo, Drašičani pa ljudi, ki so pripravljeni sprejeti za nekaj dni pod svoj krov člane njegovega moštva.

Toni Gašperič