Poletja je konec, pred nami je jesen, ki ponuja veliko pridelkov, ki jih lahko uporabimo pri kuhi in peki. Najbolje je, če so jesenske dobrote zrastle na vašem vrtu ali njivi. Po doma pridelani zelenjavi zelo rad posega tudi Tomaž Zevnik, tekmovalec v oddaji MasterChef 2019, ki nam je tokrat pripravil odlično sladico iz buče hokaido.

Buče hokaido so znane po močno oranžni, že skoraj rdeči lupini, notranjost pa je svetlejša. Imajo posebno poln okus, ki spominja na kostanj. Obogatene so z visoko hranilno vrednostjo, vitaminom A, kalijem, vlakninami in beta karotenom, ki slovi kot odličen antioksidant. Ker vsebujejo veliko škroba, so primerne tako za juhe, narastke, ocvrtke in njoke kot za nadeve in peko v pečici. Vse te pozitivne lastnosti buč so Tomaža prepričale, da preizkusi nekaj receptov. In ker Tomaž pri peki rad eksperimentira, nas je tudi tokrat presenetil. Vsi poznamo odlično sladico sufle, ki jo povezujemo s čokolado. Tokrat se je Tomaž odločil za jesenski sufle iz buče hokaido. Dodal ji je jajca, sladkor, cimet in maslo ter popeljal naše brbončice v svet božanskih okusov.

Veliko receptov Tomaž poišče na internetu, potem pa jih prilagodi po svojem okusu, ogromno znanja je pridobil v oddaji. Na oddajo MasterChef se je prijavil po prepričevanju sodelavke, ki je menila, da mu gre kuhanje dobro od rok, sam pa vase vsaj na začetku ni verjel. Po koncu oddaje pravi, da mu za to izkušnjo ni žal, saj je med tekmovanjem zrastel tako na osebni kot tudi kuharski ravni. Pridobil je samozavest, dokazal se je najprej samemu sebi, pa tudi staršema in prijateljem. Osvojil je kuharske veščine in se naučil tisto, kar ga je veselilo že nekaj časa; če jed ne uspe v prvo, vztrajaj in poskusi ponovno, dodelaj recept ali pa se loti druge kuharske tehnike in zagotovo boš uspel. Nekdaj precej tih fant, zaprt vase, nezanimiv za okolico, danes super sogovornik, ki je večini lahko za zgled. Ponosen je na svojo preobrazbo in brez zadržkov pove, da ga bolečina ni potopila, ampak je iz njega naredila junaka. Njegovo željo po uspehu in znanju so opazili tudi sodniki in mu skozi oddaje dajali nasvete, ga usmerjali in ga potegnili iz območja udobja. Na začetku so se mu vsi zdeli precej strogi, kasneje pa se je na njihove komentarje navadil. Najbolj se spomni dne, ko se je med zadnjim kuharskim izzivom skoraj zlomil in obupal, pa mu je pogovor s sodnikom Luko Jezerškom dal zagon za naprej. Tudi s sotekmovalci je bil v dobrih odnosih, pravi, da so bili kot ena majhna družina. Rivalstva med njimi ni bilo čutiti, ker so mu ob neznanju radi priskočili na pomoč. Sanja, Špela in Anže so pripomogli tudi k spremembi videza in sloga, po Majevi zaslugi pa zdaj veliko teče in pazi, da njegovi obroki stremijo k zdravi prehrani. Zdaj je sam sebi všeč in nastopi zelo samozavestno, kar se pozna tudi na njegovem življenju. Ima redno službo, za katero je zelo hvaležen, saj mu daje priložnost, da se uči in razvija. V službo gre rad, ker ima super sodelavce in možnost kreiranja svojih krožnikov. Ve, da ga čaka še veliko dela in učenja, a se zaveda, da je na pravi poti.

Prosti čas, kolikor mu ga ostane poleg službe, rad izkoristi za gledanje serij, obiskuje tudi moški in mešani cerkveni pevski zbor v domačem kraju, rad se ukvarja s fotografijo in je dejaven pri skavtih. Zelo rad pomaga drugim, zato je v mesecu juliju organiziral dobrodelno kuharsko prireditev v Sorževem mlinu. Odločil se je, da se približa ljudem in jim skuha nekaj, po čem je zaslovel v MasterChefu. Svojim oboževalcem in navijačem je pripravil trihodni meni, pri kuhanju pa mu je pomagal kuharski prijatelj Bojan Bešter. Vse skupaj je potekalo v sproščenem vzdušju, Tomaž pa je nad izvedbo in obiskom dogodka zelo zadovoljen. Denarni izkupiček je namenil mladim talentom, ki so še na začetku svoje poti in jim tako delno pomagal pri razvoju. Sam si podobnih dogodkov še želi, saj rad kuha in se druži z ljudmi, če pa pri tem še komu pomaga, pa toliko bolje. Zaveda se, da sama organizacija takšnega dogodka zahteva veliko truda in odrekanja, veliko vloženih ur trdega dela in načrtovanja, ampak ob tako dobri podpori prijateljev, ki so mu pomagali pri prvem dogodku, si upa stopiti na pot ponovnemu kuharskemu šovu v živo. Mi se takšnega dogodka vsekakor veselimo, Tomažu pa želimo veliko uspeha pri ustvarjanju samo njegovih kreacij. 

Bučni sufle

Sestavine (za tri osebe):

- 100 g buče hokaido (kuhane na pari)

- 2 jajci

- 2 žlici rjavega sladkorja

- pol žličke cimeta

- 1 žlica sladkorja v prahu

- 20 g masla

- 3 žlice belega sladkorja

- 3 žlice marmelade

- poljubno sadje za dekoracijo

Priprava:

1. Na vodni pari skuhamo bučo hokaido, da postane mehka (okoli 10–15 min, odvisno od velikosti buče). Tako skuhana buča obdrži visoko hranilno vrednost, več vitaminov in ima bolj pristen okus. Ko je ohlajena, jo z žlico izdolbemo, da ločimo meso od lupine.

2. Pripravimo modelčke za sufle. Najbolje je, da izberemo srednjo velikost in jih s pomočjo čopiča namažemo z maslom. Zelo pomembno je, da robove lončka mažemo od spodaj navzgor, da se maslo pravilno razporedi po zarezah, saj kasneje pripomore pri vzhajanju mase. Nato modelčke za pol minute postavimo v hladilnik. Ohlajene še enkrat premažemo z maslom in posujemo z belim sladkorjem, da se masa med peko ne prime na modelček.

3. Bučno maso na tanko namažemo na peki papir in jo damo sušiti v pečico za 30 min na 100 stopinj.

4. Stopimo maslo in mu dodamo posušeno bučno maso ter pustimo, da malo nabrekne.

5. Ločimo rumenjake od beljakov in v rumenjake dodamo 2 žlički rjavega sladkorja. Maso penasto umešamo in dodamo posušeno bučo hokaido. Vse skupaj dobro premešamo, da nastane kompaktna masa.

6. V beljake primešamo 1 žlico sladkorja v prahu in dobro stepemo, da nastane trden sneg.

7. Masi z rumenjaki počasi dodajamo sneg iz beljakov. Ko je masa pripravljena, jo z žlico nadevamo v prej pripravljene modelčke.

8. Sufle pečemo v vnaprej segreti pečici na 180 stopinj, nekje 12–15 min.

9. Ko je sufle pečen, ga potresemo s sladkorjem v prahu, dodamo sveže sadje (borovnice, maline, robide), lahko mu dodamo tudi žlico domače marmelade in ga še toplega postrežemo.

Tekst: Nina Mlinar
Foto: Ana Ravnak, Nina Mlinar