Tudi v Špesovem domu imamo ISKRICE – pogovorno skupino, katero sestavljajo stanovalec in osem stanovalk Doma. Iskrice se srečujejo vsak četrtek, skupaj z voditeljico KARMEN RISTIČ, ki je v Domu zaposlena v službi zdravstvene nege in oskrbe. O njej povedo članice le najlepše. Vedno prijazna ter nasmejana Karmen je navdušena športnica: smuča, kolesari, obiskuje jogo, pleše in še in še. Veliko jim pomeni, ker nikoli ne zamudi na skupino, katero vodi že celih osem let. Tudi kadar dela v nočni izmeni, se popoldan pridruži Iskricam.  

»Njena pozitivna energija je zelo nalezljiva« dodajo članice in prav zaradi tega se veselijo četrtkov. »Na skupino pridem, da vidim Karmen« pove ga. ŠKOFLEK, ki je sicer doma v Socki, vsi pa jo poznamo po njeni dobrodušnosti. Članica Iskric je od njenega začetka, tako kot ga. KOČAR, ki na srečanjih najraje zapoje kakšno pesem, ki se jo je naučila v mladosti. »No, včasih si pa tudi kakšno pesem izmislim« pove, saj lepa slovenska beseda vedno ogreje naša srca. To pritrdi tudi ga. LOČIČNIK, ki je prav tako članica skupine od samega začetka, Najprej je bila zaposlena v tuberkulozni bolnici v Celju, nato pa jo je pot iz Šempetra vodila v Avstrijo in Švico. Sedemindvajset let je delala v Švici. Spomni se, kako je po desetih letih dela v tujini prvič slišala slovensko narodno pesem. Obiskala je koncert pevskega zbora iz Slovenije in ob poslušanju slovenskih pesmi je bila bolečina prevelika in solze so začele polzeti po licu. »Ko sem se vrnila v domovino, sem bila močno razočarana. Pozabiti se ne da, je pa nekoliko lažje v družbi prijaznih« doda ga. LOČIČNIK, ki na druženjih pogosto razveseli članice s piškoti in kavico.

Tudi ga. ŠRIBAR rada obuja spomine iz preteklosti, čeprav ni bilo vse lepo in rožnato. Pri dobrih štirinajstih letih so jo Nemci odpeljali v taborišče, sicer pa je večji del življenja preživela na Rogli, kjer so se je mnogi zapomnili po okusnih gobovih juhah in drugi hrani. Delala je kot kuharica, pohvali pa se, da je tudi kuhala na kar oseminpetdesetih porokah.

Tudi ga. GOLEŽ, ki je stanovalka Špesovega doma šele sedem mesecev, se strinja, da se v skupini lažje pozabi na težave. »Lahko si nerazpoložen. Potem pa pride kdo z dobro voljo in je svet takoj lepši.«

Članica Iskric je tudi ga. KNEZ iz Celja, ki je dolgo časa v Celju raznašala pošto. Marsikaj je doživela, ko je k hišam prinesla lepe in tudi slabe novice. »Življenje ni vedno pravično, je pa še vedno dobro« doda, kar ji pritrdi tudi ga. BOHINC. Včasih je v Domu skoraj vsak dan dišalo, ko je v čajni kuhinji pekla razna pecivo, zdaj pa z veseljem ureja cvetlične gredice na svoji terasi.

Zadnja se je k skupini pridružila ga. VODEB, katero so Iskrice z veseljem sprejele medse. Tokrat na skupini manjka edini moški predstavnik skupine, g. GORKIČ, kateremu članice rade prisluhnejo, ko jim pripoveduje o svoji mladosti in o planinskih poteh, katere je prehodil. Želijo mu čim prejšnjo okrevanje, hkrati pa se pošalijo, da smo danes zagotovo priklicale dež.

Srečanje je kar prehitro minilo. Ob koncu so mi Iskrice še zaupale, da je življenje prekratko, da bi čas zapravljali za to, da bi sovražili in da se je treba prepustiti življenju, saj najboljše šele prihaja. Predvsem pa vsem želijo čim več iskric v očeh.

Estera Štante