Kmetijska zadruga Celje je nastala že pred več kot sedemdesetimi leti, vedno je imela pomembno vlogo za kmete, tudi danes jo ima. Združuje okoli 100 članov, v njej sodeluje preko 500 kmetij in ostalih deležnikov iz občin Celje, Štore, Vojnik, Dobrna in deloma Petrovče. Zadruga odkupuje mleko, živino, hmelj, imamo pa tudi štiri kmetijske trgovine; največja je v Vojniku, ostale so v Škofji vasi, Celju in Petrovčah.

Poklicna pot Petra Vriska je razgibana in vseskozi povezana z zadružništvom. Direktor zadruge je bil že v letih od 1991 do 2000, bil dva mandata predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, 24 let predsednik Zadružne zveze, 20 let član državnega sveta, nekaj let je bil tudi podpredsednik največjih kmečkih nevladnih organizacij v Bruslju Copa in Cogeca. Leta 2021 se je vrnil v Celje in ponovno prevzel vodenje Kmetijske zadruge Celje.

Pri vrnitvi v lokalno okolje mu pomagajo dolgoletne izkušnje, znanje in  širok  vpogled v kmetijsko problematiko in potrebe kmetijstva in kmetov. Ugotavlja, da je kmetijstvo na lokalni ravni še vedno premalo organizirano in da kmetje nimajo vpliva na oblikovanje cen svojih izdelkov. Največja težava so zapletene tržne razmere, nizke cene kmetijskih pridelkov, velike razlike med odkupnimi cenami in prodajnimi cenami v trgovinah. V primerjavi z razmerami v Evropi je stanje pri nas zelo slabo, pandemija pa stanje še poslabšuje. Odkupne cene mesa in mleka so pri nas najnižje. Vrisk vidi veliko pomanjkljivost v tem, da pri nas ni nekoga, ki bi v imenu kmetov udaril po mizi in sprožil upadanje moči kapitalističnim lobijem. Manjkajo aktivni predstavniki kmetov, ki bi tudi po zasedbi funkcije urejali stvari v korist kmeta, ne pa čakali na konec mandata. Slovenski trgovci uvažajo manj kakovostno meso, naši živinorejci pa s prirejo mesa delajo v svojo škodo. Za potrošnike bi bilo poučno, če bi poznali sezname uvoznikov mesa in njegovo kakovost. Kar kmalu bi ugotovili, da je domača govedina boljša, pa vendar podcenjena; naloga državnih služb mora biti, da zaščitijo domačega kmeta in potrošnika.

V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, kjer Vrisk še vedno aktivno deluje, so se dogovorili, da bodo ustanovili stavkovni odbor ter na državo naslovili nekaj zahtev. Čeprav smo del skupne evropske politike, je zadnji čas, da se stvari spremenijo, ker kmetje ne zmorejo več. Naloga zadruge je poskrbeti za normalen razvoj kmetijstva in živinoreje, za plasiranje kakovostnih slovenskih izdelkov na trg, za pošteno plačilo pridelovalcem hrane.

Pravzaprav so mu v veliko pomoč pri vodenju zadruge lastne izkušnje, saj je vsa leta aktiven kmet. Skozi vsa leta službovanja v Ljubljani se je dnevno vračal v Vojnik in z družino obdeloval kmetijo. Zadružništvo je po njegovem pred težkimi izzivi, ki bodo povezani s spodbujanjem lokalno pridelane hrane, varovanjem okolja, izobraževanjem kmetov in iskanjem poti, kjer bodo kmetje lahko po dostojni ceni prodali svoje proizvode. V ta namen je KZ Celje omogočila svojim članom, da ponudijo na zadružnih policah svoje izdelke in pridelke. Kmetije na našem območju niso velike, proizvodnja ni velika, zato je možnost prodaje v lokalnem okolju dobrodošla. Proizvajalci, poiščite stik z zadrugo, potrošniki pa podprite kmete in kupujte lokalno.

Besedilo in foto: Lea Sreš