Sadike moramo prevzeti ustrezno oskrbovane, torej zalite, v primeru golih korenin te ne smejo biti izsušene.

Pri sadikah z golo korenino je treba biti še posebej previden, saj se lahko zelo hitro izsušijo. Takšne sadike moramo imeti ves čas, od prevzema, med prevozom in pred sajenjem, pokrite in zalite. Koreninski splet ne sme biti izpostavljen vetru in soncu. Tudi med sajenjem morajo biti takšne sadike v vreči ali pokrite z mokro tkanino, najbolje vrečevino.

Sajenje

Pred začetkom sajenja si moramo pripraviti orodje in ves material, ki ga bomo potrebovali pri posaditvi sadike medovitega drevesa, grmovnice, trajnice ali dišavnice.

Glede na to, da gre pri sajenju različnih tipov medovitih rastlin za podobna opravila, ki pa se med seboj nekoliko razlikujejo, je treba slediti navodilom za sajenje posamezne skupine medovitih rastlin.

Sajenje gozdnih, sadnih in okrasnih sadik dreves z golo korenino

Pri sajenju sadik z golo korenino je pomembno, da pri delu s sadiko v času med nakupom in sajenjem ne pride do izsušitve koreninskega sistema. To dosežemo tako, da sadike prenašamo z zaščitenim koreninskim sistemom (v vrečah, s povitimi koreninami …). Če jih ne posadimo takoj, jih doma damo v zasip tako, da je koreninski sistem pokrit s plastjo zemlje. Sadilno jamo pripravimo primerno široko in dovolj globoko, da v njej razprostremo koreninski sistem (za gozdno drevje so dimenzije sadilne jame pribl. 20 × 20 × 20 cm, za sadno drevje so jame večje, nekje od 50 × 50 × 50 cm do 70 × 70 × 50 cm, pri okrasni drevnini upoštevamo, da je sadilna jama nekoliko večja od koreninskega sistema). Pri izkopu sadilne jame vedno ločimo zgornjo plast najbolj rodovitne humusne zemlje od spodnje. Ob sajenju lahko drevnini dodajamo ustrezna založna gnojila, ki se razlikujejo glede na tip drevnine (gnojila so lahko organska ali mineralna). Pri sajenju sadnega drevja uporabimo žične zaščitne košare za zaščito koreninskega sistema pred glodavci. Pri sajenju gozdne in okrasne drevnine z golo korenino označimo rastline s količkom, da jih pri kasnejšem vzdrževanju ne poškodujemo, pri sadikah sadnega drevja pa uporabimo močnejši kol, ki daje rastlini oporo prva leta rasti. Ob sajenju damo na dno obrnjeno travno rušo in manj rodovitno zemljo ter ustrezno založno mineralno gnojilo, ki mora biti prekrito z zemljo, da ne pride v stik s koreninskim sistemom. Na koreninski sistem, ki ga razporedimo po sadilni jami, nasujemo najkakovostnejšo zemljo (če nam kakovostne zemlje primanjkuje, jo lahko nadomestimo z vrtnarsko zemljo iz vreč), pri sadnem drevju uporabimo tudi zaščitno košaro. Sadilno jamo zapolnimo z rodovitno zemljo do vrha in jo potlačimo, da ob koreninah ne pride do praznih prostorov. Sadiki namestimo označevalni količek oziroma oporni kol in jo privežemo k njemu. Na koncu sveže posajeno sadiko izdatno zalijemo. Pri sajenju sadik z golo korenino moramo biti pozorni na to, da so posajene do iste globine kot v drevesnici, pri sadnih sadikah pa mora biti cepljeno mesto pribl. 10 cm nad zemljo.

Sajenje ulončenih grmovnic

Ulončene grmovnice imajo v nasprotju s sadikami z golo korenino nekaj zemlje že s seboj. Ravno tako pripravimo sadilno jamo, ki naj bo pribl. enainpolkrat večja od velikosti lončka, v katerem je rastlina. Pri sajenju rastlinam dodamo ustrezna založna gnojila in sadilni substrat, če gre za osiromašeno rastišče. Kot pri sadikah z golo korenino damo tudi tu na dno sadilne jame manj kakovostno zemljo, pomešano z založnim gnojilom, na katero postavimo sadiko, ki smo ji nekoliko razrahljali koreninski splet. Sadilno jamo zasujemo do vrha s kakovostno zemljo in jo potlačimo. Po sajenju rastlino izdatno zalijemo. Sadika mora biti posajena do takšne globine, kot je rasla v drevesnici.

Sajenje trajnic in dišavnic

Trajnice in dišavnice sadimo v vnaprej pripravljene gredice ali korita. Gredice je treba pred sajenjem ustrezno prekopati in kultivirati ter dodati ustrezno količino komposta, založnih gnojil in sadilnega substrata, v primeru neustreznega pH-ja pa tudi sredstvo za zakisanje ali razkisanje zemlje ter šotno zemljo za zagotavljanje ustrezne zračnosti pripravljene sadilne površine. Pred sajenjem osnovno zemljo z dodatki dobro premešamo in poravnamo oziroma napolnimo korita ali visoke grede. Trajnice in dišavnice razporedimo v mrežo na sadilno površino v gostoti, ustrezni za posamezno vrsto/sorto. Z motiko izkopljemo sadilne jamice, posadimo sadike, rahlo potlačimo in površino poravnamo. Sadike po sajenju izdatno zalijemo.

Vzdrževanje sadik

Zalivanje

V prvih dveh letih po sajenju v času vegetacijske dobe je treba medovite rastline redno zalivati v vseh sušnih obdobjih oziroma obdobjih brez padavin v intervalih enkrat do dvakrat tedensko, po potrebi, odvisno od izsuševanja in najvišjih dnevnih temperatur. Kasneje po potrebi rastline zalivamo v daljših sušnih obdobjih, ko padavinska voda ne zadošča za rast. Zalivamo počasi, z zalivalnim nastavkom za široko pršenje, da zemlja vodo enakomerno vpije in ne prihaja do površinskega prelivanja in s tem izgub vode ob koreninskem sistemu rastlin. Drevnino zalijemo tako, da namočimo celoten koreninski sistem posamezne rastline v globino, do katere sega koreninski sistem. Če pri prstnem preizkusu ugotovimo, da je zemlja ob sadiki še vlažna, eno zalivanje izpustimo, da ne pride do gnitja in propadanja koreninskega sistema. V prvem in drugem letu potrebuje posajena rastlina višine pribl. 50 cm, vsaj 2–5 l vode pri enkratnem zalivanju, manjšim ali večjim rastlinam količino dodane vode ustrezno prilagodimo glede na velikost rastlin.

Gnojenje

V naslednjem letu je treba drevnino prvič dognojiti v začetku marca in drugič sredi junija s posebnimi namenskimi gnojili za posamezno skupino medovitih rastlin (za izbiro ustreznega gnojila za posamezno skupino medovitih rastlin prosimo svetovalca v specializiranih kmetijskih trgovinah in vrtnih centrih). Gnojilo potresemo okrog drevesa v širini do zunanjega obsega koreninskega sistema. Količina dodanega gnojila pri dognojevanju je odvisna od vrste gojila, pri tem se natančno držimo proizvajalčevih navodil na embalaži gnojila. Po izvedbi dognojevanja rastline zalijemo.

Obrezovanje

Medovito drevnino in grmovnice po potrebi obrezujemo v začetku pomladi za oblikovanje ali presvetlitev krošnje, medovite dišavnice redno čistimo, plevemo in obrezujemo posušene odcvetele dele ter jih s primerno rezjo po potrebi pomlajujemo.

Druga opravila

Drevnino redno preverjamo za morebitne poškodbe oziroma morebitne napade rastlinskih bolezni oz. škodljivcev in pri tem ustrezno ukrepamo.

Matjaž Vilhar (drevesnica.stivan@siol.net)