Še nedavno nazaj so vrtnarji bolj pogosto sami pridelovali semena za nadaljnjo proizvodnjo.
Danes se pridelava semen obuja in vrača v vrtove. Semeniti je bilo včasih veliko bolj
enostavno vse do takrat, ko smo poznali zgolj sorte, sedaj v sodobnem času, ko med
zelenjadnicami poznamo hibride, pa je potrebno pridelavo semen ustrezno prilagoditi.
Hibridov se mnogi popolnoma neupravičeno bojijo in jih po nepotrebnem zavračajo. Tudi
hibrid je pridobljen na naraven način, saj so hibridi pogosto ''narejeni'' klasično – s
samoopraševanjem. Le z več poznavanja genetike in s pomočjo natančno poznanih staršev
(oče in mati) in njihovih lastnosti pridelajo hibrid, ki je rezultat križanja z genetsko
izenačenimi potomci, ki jih gojimo tako kot vse ostale sorte in jih pridelujemo zaradi nekih
dobrih lastnosti (barva, okus, vonj, dobra sposobnost skladiščenja, odpornost na nekatere
škodljive organizme …). Poznano je tudi, da iz semen hibridnih rastlin več ne zrastejo njim
enake rastline z istimi lastnostmi, zaradi katerih smo nek hibrid pridelovali. Zato je pri
pridelavi semena nujno potrebno poznati, ali gojimo sorto ali hibrid. Pri pridobivanju semen iz
sort uporabimo pristop pozitivne selekcije in odbiramo semena zgolj od izenačenih in
najboljših ali najlepših rastlin. Na takšen način bomo pridelali semena za naš kraj, kmetijo ali
vrt značilne sorte – avtohtone sorte, ki bi sicer morale prestati še uradno preizkušnjo, da bi jo
lahko res imenovali kot sorto.
Ampak lastna pridelava semen je še v nedavni preteklosti bila stalnica kmetij in
pridelovalcev, saj na trgovskih policah ni bilo na razpolago toliko različnih vrst in tudi ne sort
ali hibridov zelenjadnic. Zato je bilo semeniti nuja, ki je zagotavljala obstoj vrste, kot tudi
obstoj pridelave zelenjave na neki lokaciji. V primeru, da želimo za setev uporabiti hibride, le-
te kupimo v trgovinah s semenskim materialom.
Osnove za dobro semenarsko pridelavo
Vsekakor je najprej potrebno poznati potrebe, možnosti za pridelavo semen v okolju, kjer
živimo in glede na to, ali je zelenjadnica sposobna že v prvem letu zacveteti ali pa je za to
potrebno neko obdobje nizkih temperatur (zima). Zato je pri nekaterih zelenjadnicah pridelati
seme precej težko, saj je potrebno poskrbeti, da bodo za tvorbo cvetov preživele zimo. Lep
primer je belo zelje, ki ga v temnih in hladnih kleteh prezimimo skupaj s koreninami do
takrat, ko ga bomo lahko prestavili v ogrevan rastlinjak ali še kasneje na prosto, kjer bo potem
v drugem letu pognal cvetno steblo in zacvetel ter razvil semena. Ponovno naj opozorim, da
lahko s pričakovanim uspehom pričnemo zgolj v primeru, če imamo sorto zelja, ne pa hibrid.
Nobena posebnost za pridelavo semen niso vse tiste zelenjadnice, kjer že uživamo semena,
kot so stročnice (fižol, grah, soja, bob, leča …). Precej enostavno in še v prvem letu lahko
pridelamo tudi semena zelenjadnic, ki imajo kratko rastno dobo in jih lahko privedemo do
cvetenja še isto leto. V to skupino lahko prištejemo glavnato solato in večino plodovk
(paradižnik, paprika, kumare …). Precej dlje časa traja pridelava semen nekaterih kapusnic
(npr. cvetača, glavnati ohrovt, brstični ohrovt …). Med kapusnicami najhitreje pridelamo
seme brokolija, rukole, redkvice, ki še prepogosto rade hitro pobegnejo v cvet, če jih ne
pospravimo dovolj zgodaj. V takšnih primerih svetujem, da se odločite za pridelavo semen in
da v takšnem primeru to izkoristite, še posebej, če so rastline zdrave in sposobne semeniti.
Med enostavnejšimi za semensko pridelavo so tudi čebulnice (čebula, por in česen), kjer
semena pridelamo hitro in enostavno. Le poskrbimo za to, da zacvetijo tiste najboljše in
odporne rastline. Med preostalimi solatnicami semena kmalu po prehodu iz zime v pomlad
pridelamo še z motovilcem in radičem. Pri pridelavi semena korenja je potrebno prezimiti
koren (zasipnica, klet) in le-tega zgodaj spomladi presaditi na prosto, medtem ko lahko
peteršilj semenimo skoraj brez posebnih težav, saj korenine te zanimive dišavnice pogosto
prezimijo in potem v pomladi zacvetijo in tvorijo semena. Podobno lahko storimo še z blitvo.
Ne glede na vrsto zelenjadnice se pri pridelavi semen le-teh ravnajmo po ključu pozitivne
selekcije ali odbire, kjer semena pobiramo zgolj od najlepših, najboljših in tistih najbolj
odpornih in zdravih rastlin.
Zaključek pridelave semen nadgradimo še s primernim shranjevanjem semen, s katerim
poskrbimo za ohranitev dragoceno pridelanega semena, ki predstavlja naše neprecenljivo
bogastvo, za katerega moramo znati skrbeti.
Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agr.