Po podatkih Mednarodne zdravstvene organizacije (WHO) so težave s področja duševnega zdravja eden izmed glavnih razlogov za zmanjšano kakovost življenja oz. potrebo po njegovi prilagoditvi. V Evropski uniji naj bi 27 odstotkov odrasle populacije (18–65 let) v zadnjem letu izkusilo težave s področja duševnega zdravja, kar vključuje zlorabo alkohola oz. drog, depresivne in anksiozne motnje, motnje hranjenja ter psihoze. Če to številko prenesemo na slovenski prostor, znaša več kot 500.000 prebivalcev Slovenije oz. več, kot je vseh prebivalcev v petih največjih slovenskih mestih.

Razloge za takšno razširjenost težav s področja duševnega zdravja lahko pripišemo različnim biološkim dejavnikom (osebnostne lastnosti, prirojena nagnjenost, telesne bolezni) in dejavnikom, ki izhajajo iz našega življenjskega sloga – vedno večje zahteve v službi, želja po uspešni karieri in težave pri usklajevanju kariere ter družinskega življenja. Raziskave pa kažejo tudi pomembno vlogo družbenih omrežij oz. digitalnih medijev na splošno. Kot so ugotovili raziskovalci (APA, 2017), lahko konstantno preverjanje družbenih omrežij povzroča večji stres, hkrati pa raziskovalci Univerze v Pittsburghu (ZDA) ugotavljajo, da je povečana uporaba družbenih omrežij povezana z večjo socialno izoliranostjo posameznika in depresijo. Pri uporabi družbenih omrežij se zavestno in nezavedno primerjamo z idealizirano podobo oz. življenjem drugih ljudi, ki so glede na življenjski položaj hkrati tudi bolj primerljivi, saj so to naši sosedje, sodelavci, prijatelji, znanci iz otroštva, sošolci idr.  

Občutki žalosti, nezadovoljstva, jeze, strahu in razočaranja so sestavni del človekovega življenja in so samo en pol pestre palete čustev, ki jih posameznik doživlja skozi celotno življenje in so se v evoluciji razvila z razlogom. Za ta čustva oz. občutke je značilno, da so kratkotrajna in minejo sama od sebe, o bolezenskih znakih tesnobe oz. depresije pa lahko govorimo, ko omenjena čustva trajajo vsaj dva tedna, je prisotnih več simptomov z različnih področij delovanja in vplivajo na naše vsakdanje delovanje.

Simptomi povišanega stresa, izgorelosti, depresije in tesnobe se kažejo na štirih področjih: v naših mislih, čustvih, v vedenju in v telesu. Posamezni simptomi se razlikujejo med motnjami in vključujejo negativne misli oz. povečano število skrbi, razdražljivost, težave s spominom in koncentracijo, nespečnost, glavobole, bolečine v želodcu, hitro utrudljivost, oteženo dihanje idr.

Pri premagovanju težav s področja duševnega zdravja je v pomoč vključevanje prijetnih dejavnosti v vsakdanjik (druženje z družino in prijatelji, konjički itd.), tehnike sproščanja, rekreacija in spreminjanje negativnih misli, pri hujših težavah pa je pomembno, da posameznik poišče tudi strokovno pomoč pri osebnem zdravniku, psihiatru, psihologu in/ali psihoterapevtu.

Z letom 2019 smo tudi v Centru za krepitev zdravja Zdravstvene postaje Vojnik dobili poln tim, ki ga poleg Urške Stepišnik, dipl. med. sestre, sestavljata še Urška Hajnšek, dipl. fizioterapevtka, in Maja Štukelj, mag. psihologije, tako da zdaj v Zdravstveni postaji Vojnik izvajamo programe tako s področja telesnega kot duševnega zdravja. Poleg že uveljavljenih programov Centra za krepitev zdravje: Zdrava prehrana, Zdravo hujšanje, Zdravo živim, Gibam se, Zvišane maščobe v krvi, Sladkorna bolezen in Svetovanje za opuščanje kajenja so zdaj krajanom Vojnika na voljo tudi delavnice Podpora pri spoprijemanju s stresom, depresijo, tesnobo in Tehnike sproščanja.

Vsi, ki želite izboljšati svoje telesno in duševno zdravje, se lahko za več informacij obrnete na svojega osebnega zdravnika, referenčno sestro ali neposredno na Center za krepitev zdravja Zdravstvene postaje Vojnik, kjer si lahko na spletni strani preberete več informacij oz. kontaktirate z nami po telefonu na št. na 03/780 05 05 ali preko e-naslovov urska.stepisnik@zd-celje.si in maja.stukelj@zd-celje.si. Pridružite se dejavnim in uživajte v zdravju!

Tekst in foto: Maja Štukelj, mag. psih.