Naše izhodišče je bilo ob križišču, nekaj sto metrov od glavne ceste, kjer smo parkirali avtomobile. Table in markacije so nas že usmerjale na grad Lindek, Kislico in Stenico. Pot se je začela vzpenjati po kolovozu, kjer je na desni strani struga Belskega potoka, ki spremlja popotnika s svojim žuborenjem, in nas je pripeljala do 9 metrov visokega Lindeškega slapu. Nad slapom je pot prešla v bolj strma pobočja. Ker se zima že poslavlja in je tu gregorjevo, so nas s svojim petjem spremljali glasovi drobnih ptic.

Vzpenjali smo se naprej po gozdni poti, kot bi hodili po preprogi, in že smo prišli do makadamske ceste ter do razpotja in prečudovitega pogleda na cvetoče resje. Nadaljevali smo desno, v smeri razvalin gradu. Vhod v grad je zaprt, vendar nas je nekaj radovednežev vseeno vstopilo v grad. Pogledi na bližnjo okolico so bili prečudoviti in tudi malico smo si privoščili na kratkem postanku. Pohod je bil, še posebej zaradi dobre družbe, zelo prijeten.

Tekst: Štefka Naglič

Foto: Marijan Kajzba