Jutro je bilo mrzlo in megleno, ampak otrok in staršev to ni ustavilo. Ob devetih smo štartali in dolga kolona se je začela viti skozi Čreškovo.

Ob potoku Čreškovica smo si najprej ogledali zadnjega od osemnajstih mlinov, ki so nekoč stali na tem potoku, in se začeli vzpenjati proti vrhu. Pohod smo prekinjali, da zajamemo malo sape in poberemo gobe, ki so se ponujale ob poti. Kar nekaj družin je rešilo problem nedeljskega kosila. Po ne preveč napornem vzponu smo na vrhu odprli nahrbtnike in navalili na sendviče.

Spust z vrha je bil po brezpotju, nihče se ni izgubil in v Socko smo se vrnili skozi Vrbo in Gobnik.

V Socki so nas pričakale palačinke, ki so jih pripravile članice našega društva. Bilo jih je res dovolj, vsi so lahko dobili repete.

Tekst in foto: Drago Korošec