Današnja sreda je polna čustev. Čez vikend sem si privoščil 57 km traila. Večji del poti po Slovenskih goricah sem izbral za tek Šentiljsko pot. Posebej krasna obsijana planjava in razgiban teren daje kar nevidno vzpodbudo, da vztrajaš do konca. Četudi je na trenutke težko; sploh takrat, ko je manj vode. Takrat je že čas borbe. Vsaj z mislimi sem zavzel lahkoten korak. Že sedaj štejem namesto ovčic na nebu, kje me drži mišica. Prav je to, da dobro ne popusti.

Nekaj na temo hidracije. Sprotna in redna, lahko bi rekel, do srednja intenzivna vadba, zahteva ustrezen vnos vode in mikrohranil. Na vodo človek največkrat pozabi. Začenjajo se lepi, topli dnevi, v katerih bomo gotovo želeli ostati na zraku še malo dlje. To je samo po sebi umevno. Če smo ob tem športne, aktivne osebe, hlepimo po raziskovanju s kolesi, peš ali kar s tekom, zato smo tudi podvrženi upoštevati naravni zakon.  

Sploh ob finiših naših skokov v naravo, poglejmo večkrat, kaj se dogaja z nami in z našim telesom. Smo v redu? Če se odpravimo na daljšo pot, je sploh dobro imeti ob sebi partnerja. Vsak doda svoj hleb v skupni ritem, ki ga vzpostavimo ob tem. Drugi del se nanaša na to, da se ob vse večjem naporu pojavi slej ko prej utrujenost. Lahko fizična, lahko pa tudi mentalna. Partner, ki ima več kondicije, več izkušenj, bo znal preceniti, kako doseči cilj. Vedno nekdo vodi. Prilagajanje eden drugemu, tudi to da posebne vajeti udeležencema. Hkrati, v gorništvu in pohodništvu, daje aktivna komunikacija s partnerjem odličen povratni pogled.

Enako velja, ko vlagaš trud pri turah, ki jih docela samostojno vodiš, mogoče z nekom, ki je popoln začetnik. Takemu lahko misli še bolj švigajo. Vztrajnost na poti in klen začetek sta nekaj, kar človeka utrdi tudi mentalno. Partnerju lahko z nekaj nasveti napolniš malho še preden kreneta na pot. Pozitivna naravnanost je pomembna; tudi to, da se držimo kompasa poti tako, kot predvidevanja predvidenega in nepredvidenega. To daje trailom draž.

Značilni znanilci dehidriranega telesa so: glavobol, nepovezan govor (seveda, če ni to običajno). Z utrujenostjo pada motiv za tek, to že pri lahkem teku. Krči pomenijo pomanjkanje vira elektrolitov. Če gremo na poti na malo potrebo, je urin temen.  

Znake, ki vas opomnijo, da popijemo premalo tekočine ali pa da smo na robu zmogljivosti nadaljevanja, kdaj opazimo prepozno. Nihče nima rad, da se lep dan sprevrže v kalvarijo. Pa ne mislim tiste na vrhu Maribora. Saj jo poznamo; tisto, kjer nas ponesejo navzgor stopnice.  Pri sebi je voditi pot v barvah.    

Besedilo in foto: Štefan Zabret