CESTE – preteklo obdobje

V KS Frankolovo smo od leta 1995 do leta 2010 asfaltirali večino pomembnejših odsekov cest. V teh letih je članom režijskih odborov na čelu s svojimi predsedniki uspelo aktivirati svoje sosede, vikendaše in prijatelje za pripravo cest do asfaltiranja. Režijski odbori so se ustanavljali drug za drugim in se uradno potrjevali na KS; ta pa je sestavila in dopolnjevala vrstni za asfaltiranje cest. Ta vrstni red je bil najpomembnejši dokument za vse odbore in člane sveta KS. Aktualen je še danes.

Člani režijskih odborov so se nesebično lotili projekta. Najprej so se morali dogovoriti z lastniki zemljišč, kjer je potekala trasa ceste. Velikokrat so se tu začele prve težave, ki pa so se v večini primerov uspešno rešile v korist projekta. Sledilo je zbiranje denarja po obrokih, s katerim je vestno gospodaril blagajnik režijskega odbora.

Dela za pripravo ceste do asfaltiranja so se največkrat izvajala v fazah oziroma v okviru zbranega denarja. Material se je vozil iz različnih kamnolomov, velikokrat tudi iz zasebnih neuradnih kamnolomov. S takšnimi rešitvami se je privarčevalo veliko denarja, žal pa je v večini primerov trpela kakovost priprave. Krajani so bili v večini primerov složni, se trudili po svojih močeh, nekateri z delom, drugi s hrano in pijačo. Marsikje je prišlo tudi manjših prepirov in nesoglasij, te je moral predsednik režijskega odbora umiriti in pogladiti, da se je delo lahko nadaljevalo. Marsikdo se je na ta račun pošalil z besedami: »Če se hočeš kregati s sosedom, začni pripravljati cesto za asfalt.« Veliko je bilo pri tem tudi prijetnih in veselih dogodkov, ki se jih nekateri še danes radi spominjajo.

CESTE – trenutno stanje

Nekateri režijski odbori še vztrajno čakajo na težko pričakovano asfaltno prevleko, a se ta leto za letom zamika. Določeni odseki cest so bili pripravljeni za asfaltiranje, pa so danes v dokaj slabem stanju, saj ni denarja za sprotno in zahtevno vzdrževanje s strani režijskega odbora ali občine. Veliko ljudi ne vidi luči na koncu predora in so nekako obupali. Žal je bil občinski proračun v zadnjih letih preveč obremenjen z gradnjo šol, telovadnic in vrtcev, zato so bila asfaltiranja cest v drugem načrtu. Zavedati se moramo, da so se spremenili tudi pogoji za pripravo cest, na kar sta vplivali finančna kriza in vse večja brezposelnost krajanov.

V preteklih letih je asfaltno prevleko dobilo veliko število cest, pa vendar so nekateri večji odseki ostali še v makadamski izvedbi. V večini primerov so to ceste v hribovitem delu, ki zahtevajo skrbno vzdrževanje in so poškodovane po vsakem večjem nalivu. Za sanacijo takih cest se porabi veliko denarja, ta pa ne zagotavlja dolgotrajne rešitve. Res je, da bi marsikatera manjša opravila na cestah pripomogla k zmanjšanju stroškov vzdrževanja cestnih površin, vendar se ni razmišljalo v tej smeri. Tudi neposredni uporabniki ceste bi lahko večkrat preprečili kakšno poškodbo ali vzrok za nastanek večje škode na cestnem telesu.

Med tem časom so nekatere že asfaltirane ceste v zelo slabem stanju, potrebne sanacije in popravila. Tako smo v lanskem in letošnjem letu na tem področju naredili korak naprej, saj nam je najbolj kritične odseke uspelo zakrpati do te mere, da jih naslednja zima povsem ne uniči. S takim načinom najnujnejših sanacij bo treba nadaljevati tudi v prihodnje. Vsekakor to ni rešitev za ceste, ki so na vrsti po načrtu asfaltiranja v KS Frankolovo. Vem, da obstajajo podobne težave tudi v preostalih KS: Vojniku in Novi Cerkvi. V dani situaciji bo treba s skupnimi močmi in napori angažirati vse zainteresirane za izpeljavo asfaltiranja cest v občini Vojnik, pod pogojem, da se v proračunu zagotovijo potrebna sredstva. Razmisliti bo treba tudi o načinu financiranja priprave cest do asfaltne prevleke, primernem nadzoru del in soudeležbi krajanov za asfaltno prevleko.

Članom režijskih odborov in uporabnikom cest, ki so na čakalni listi, predlagam, da ne obupajo, da vztrajajo in aktivno sodelujejo pri pripravi in asfaltiranju cest.

Dušan Horvat, predsednik KS Frankolovo