Klimatske spremembe in intenzivno kmetijstvo negativno vplivajo na ravnovesje v naravi in biotsko pestrost (pestrost vseh živih bitij na določenem območju). V zadnjem času se vse več občin zaveda pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti in spodbujanja trajnostnega razvoja urbanih ekosistemov. Pomemben del biodiverzitete so tudi čebele in ostali opraševalci, ki pa so v našem okolju ogroženi. Čebelam in ostalim opraševalcem lahko pomagamo preko sajenja medovitih rastlin na javnih površinah. Ena takšnih občin, ki izstopa po svoji prizadevnosti in inovativnosti, je Mestna občina Ljubljana. Njihov projekt »Pomagajmo čebelici – ocvetličimo mesto«, je postal zgled dobre prakse, ki ga lahko posnemajo tudi druge občine.

Glavni cilj projekta je spodbujanje meščanov k zasajanju medovitih rastlin, s čimer se zagotavlja obilna paša čebelam in ostalim opraševalcem. Projekt vključuje tudi vzpostavitev Čebelje poti, turističnega produkta, ki poudarja pomen čebel in divjih opraševalcev ter spodbuja osveščanje in izobraževanje splošne javnosti. V Ljubljani že desetletja uspešno izvajajo politiko zasajanja zelenih površin s trajnicami in medovitimi rastlinami ter izvajajo pozno košnjo, kar omogoča ohranjanje biodiverzitete. V mestu imajo 74.000 m² površin, ki so podvržene pozni košnji, ki se ročno izvaja dvakrat letno – konec junija in jeseni. Kar 46% Ljubljane je pokrite z gozdom, v mestnem središču pa je več kot 30.000 dreves. Ljubljana ima ohranjenih 10.000 ha kmetijske zemlje, na tem območju pa deluje 826 kmetij.

Posebno pozornost namenjajo trajnim zasaditvam, ki zagotavljajo pašo skozi celotno sezono. Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi javni sadovnjaki z več kot 350 vrstami sadnih dreves. Ti sadovnjaki pa, ne le obogatijo mestno okolje s sadnimi drevesi, temveč tudi prispevajo k opraševanju in povezovanju med pridelovalci in meščani. Poleg tega so v Mestni občini Ljubljana vzpostavili zelene strehe in zasadili medovite trajnice tudi na nadstrešnicah avtobusnih postajališč.

Poleg občinskih prizadevanj k zagotavljanju kvalitetnih zasaditev in paše skozi celo leto, prispeva tudi podjetje Trajnice Golob Klančič, ki izpostavlja pomembnost pravilnega načrtovanja, priprave tal in strokovnega vzdrževanja pri zasaditvah medovitih rastlin. Poudarjajo tudi pomen poznavanja trajnic in avtohtonih rastlin ter pomen sajenja tistih rastlin, ki so prilagojene mestnim razmeram ter tudi čebelji paši. Poseben poudarek dajejo tudi izobraževanju tako strokovnjakov kot tudi splošne javnosti o tem kako pripraviti načrt zasaditve in na katere dejavnike je potrebno dati več poudarka. Pozorni pa moramo biti na invazivne rastline, proti katerim se moramo boriti in jih ne smemo vnašati na novo.

Ključno je skupno prizadevanje in sodelovanje med različnimi deležniki za ustvarjanje bolj prijaznega okolja za čebele in druge opraševalce v mestih in občinah. Eno takih sodelovanj je lahko tudi vzpostavitev medovitih vrtov v šolah in ohranjanje ter vzpostavljanje cvetočih travnikov. Na ta način spodbujamo in ozaveščamo mlade, da bodo tudi v prihodnosti delovali v skladu z dobrobitjo narave. S temi koraki lahko občine prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in izboljšanju kakovosti življenja svojih prebivalcev.

Za druge občine je lahko Ljubljana zgled dobre prakse, kako z inovativnimi pristopi in skupnimi prizadevanji graditi trajnostne urbane ekosisteme, ki koristijo tako ljudem kot tudi naravi. S spodbujanjem zasaditev medovitih rastlin lahko tudi druga mesta prispevajo k ohranjanju okolja in izboljšanju habitatov za opraševalce.

Mojca Pibernik, vodja projekta

VIR: Povzetek strokovne razprave »Medovite rastline v mestih«, 25.4.2024, Naklo, M. Pibernik