Primarna naloga je tudi grajenje samostojnosti, preko katere otroci izrazijo svoj jaz, pridobijo samozavest, ob tem pa se vzpostavlja tudi odgovornost.
Zavedajte se, da »so največje darilo, ki ga lahko daste svojim otrokom, korenine odgovornosti in krila neodvisnosti.« (Denis Waitley)
In tako smo se strokovni delavci na enotah Šmartno in Frankolovo junija odločili, da otrokom omogočimo posebno doživetje, preko katerega so postali bogatejši še za eno izkušnjo, spletali so trdna prijateljstva, se za dlje časa ločili od staršev, pridobili na samostojnosti in odgovornosti.
Nemogoče je z besedami opisati veselje in pričakovanje otrok. To lahko le čutimo z njimi. Bili so navdušeni, z iskricami v očeh. In pripravljeni na vse dogodivščine.
Na enoti Šmartno smo se dobili v četrtek pozno popoldne in se najprej odpravili na pohod čez gozdove in travnike od Šmartnega v Rožni dolini do Šmartinskega jezera. Na poti smo srečali družino polžev s hišico, vonjali gozd in španski bezeg, se čudili ob srečanju malih žabic, ki so jih otroci z zanimanjem opazovali in lovili. Premagovali smo naravne poligone v gozdu in na travniku. Ob vrnitvi v vrtec smo do večerje ustvarjali iz odpadnega materiala. In se nato pripravili na težko pričakovano večerjo. Ko smo napolnili naše trebuščke, smo pripravili prostor za kino in spekli kokice. Pripravili smo si tudi pižama party, se prepustili glasbenim željam otrok ter se ob hitrih ritmih zavrteli. Otroci so plesali kot nikoli doslej. Fantje so kot odrasli zavrteli deklice, spontano oblikovali krog ter plesali in peli. Po zabavnem dnevu, polnem vsega novega, drugačnega, so se otroci uredili, umili zobe in se pripravili na spanje. Polni lepih, prijetnih vtisov so utrujeni zaspali.
Na enoti Frankolovo smo si aktivnosti začrtali malce drugače. V nestrpnem pričakovanju čarobne noči smo se v četrtek prav tako v poznem popoldnevu zbrali v vrtcu, kjer so otroci najprej dobili lunice kot priponke. Nato smo se odpravili na sladoled in se sprehodili po kraju. Ob vrnitvi nazaj v vrtec smo si pripravili kino z ogledom otroškega filma »Pika nogavička«. V kinu ne smejo manjkati kokice, zato smo si jih spekli. Sledila je večerja s palačinkami in različnimi namazi. Nato smo se hitro oblekli v pižame, pripravili v telovadnici veliko plesišče z lučkami za pižama party. Plesali smo, prepevali, se šli karaoke in nepopisno uživali. Spanec nam je že vztrajno lezel na oči, zato smo precej utrujeni počasi zlezli v spalne vreče na blazinah. Čarobna pravljica je otroke ponesla v sladki spanec. Noč je bila mirna, polna doživetij, ki so se morda nadaljevala še v sanjah …
Otroci so bili sproščeni, veseli, navdušeni in mi z njimi. Polni lepih spominov in ponosni nase smo se spraševali, kdaj bomo lahko vse to spet ponovili. Bila je res prijetna in nepozabna izkušnja, tako za otroke kot za nas, strokovne delavce. Otrokom smo dali najboljši del sebe in jim omogočili nekaj, kar nas je obogatilo in tisto, kar nas dela drugačne.
Pomembno je, da iščemo poti, izboljšujemo prakso, nadgrajujemo pridobljena znanja in omogočamo priložnosti za obogatitve programa. Ob radovednih otrocih ter vzgojiteljih s poslanstvom, ki so vedno pripravljeni prisluhniti otrokom, nam idej zagotovo nikoli ne bo zmanjkalo.
Tekst: Katarina Marčič, dipl. vzg., OE Šmartno v Rožni dolini in Klaudija Lubej, dipl. vzg., OE Frankolovo
Foto: Klaudija Lubej in Katarina Marčič





