Leto 1319 – Bovše z imenom Föss

Prvi pisani zapis o Bovšah, tedaj pod imenom Föss, sega v leto 1319[1]. Za lažjo predstavo o lokaciji je smiselno pogledati na zemljevid Bovš v Franciscejskem katastru iz leta 1825. 

(Fotografija kataster)

Takrat so istemu delu sedanjih Bovš rekli Woss, nahaja pa se tam, kjer stoji Pecejev križ in kjer so danes domačije Bovše 16/a, Bovše 16, Bovše 17 in Bovše 18. Verjetno je bila lokacija vasi Föss izbrana zaradi pogleda na oba tedanja bližnja gradova, ki ju že dolgo ni več, do katerih se je, ne glede na izbrano pot, peš prišlo zelo hitro. V ozadju danes t. i. Pecejevega hriba sta vidna naslednja dva manjša hriba: prvi hrib je v Gradišču, na njem je včasih stal grad Miltenberg (Mlada gora), drugi hrib pa je Tomaž nad Vojnikom, kjer danes stoji cerkvica – kapela svetega Tomaža, pred njo je tam stal grad Vojnik – Hochenegg. 

Leto 1524 – Vojniški urbar navaja Velike in Male Bovše

Vojniški urbar iz leta 1524[2] loči Velike in Male Bovše[3], v Velikih Bovšah je bilo tedaj šest kmetov, v Malih Bovšah pa pet. Predvidevamo lahko, da so Bovše iz prvotnega Föss v 200 letih zrasle, spodnjemu delu Bovš pa se je reklo Wousche. Torej so bile Male Bovše prejšnji Woss in Velike Bovše Wousche.

Bovše (Dorf Wousche) med leti 1763 in 1787

Prva podrobna karta, na kateri so navedene tudi Bovše (Wousche), je Jožefinski vojaški zemljevid, za katerega so za vojaške namene zbirali podatke in na terenu risali skice v letih 1763–1787 (slika 1). Na tej karti se tudi vidita dva dela vasi Bovše, kjer je označena zelena barva in so narisane hiše, lepo se vidijo Grilčev graben in vrisane poti, v veliki meri pa je bilo to področje tedaj porastlo z gozdom.

Bovše (Dorf Wousche) v Franciscejskem katastru iz leta 1825

V Franciscejskem katastru iz leta 1825 je na katastrski sliki razviden istočasen obstoj Woss in Wousche, v katastru so uporabljali skupno ime Wousche, kar je danes ime za Bovše. Tega leta so imele Bovše že 13 hišnih številk.

Bovše kot Gutenberg med drugo svetovno vojno

Starejši prebivalci Bovš so znali povedati, da so imele Bovše tudi med drugo svetovno vojno posebno ime. Reklo se ji je Gutenberg, kar v prevodu pomeni »Dober hrib«. To ime je še danes mogoče najti v stari zemljiški knjigi.

V uvodu navedene razglede in nekatere cerkve, ki jih iz Bovš občudujemo danes, so gledali že daljni prebivalci Bovš. Nekaj sedanjih prebivalcev Bovš nas nosi korenine teh daljnih prednikov. V kratkem bo o 700-letni zgodovini Bovš izšla obsežna, tri leta nastajajoča knjiga, ki bo tistim, ki jo bodo prebrali, povedala še kaj več o posameznih domačijah in o sorodstveni in nesorodstveni menjavi rodbin na teh domačijah vse tja do leta 1770 nazaj, odkar obstajajo hišne številke.

Tekst: Milena Delčnjak

Viri: 

[1] Pangerl, Viljem. Vojniški svet v utripu časa. Vojnik, 1997. Stran 127.

[2] Vojniški urbar gospostva Vojnik iz leta 1524 je nastal na osnovi prejšnjega (sedaj izgubljenega urbarja) in na osnovi poizvedovanj. Vir: Vurcer. Vojnik v mejnikih časa. 1985. 

[3] Prof. Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice. 1967. Stran 75.