Razvojna pot

Prvi direktor zavoda je postal Daniel Lajlar. Mlada bolnišnica je začela prenovo zastarelih stavb in organizacije oddelkov. Leta 1997 je bila dograjena nova stavba, park je dobil nove sprehajalne poti, fontano in rastlinjak. Zgrajen je bil kiosk za obiskovalce in urejeni so bili parkirni prostori. Leta 2009 je bolnišnica ob 50-letnici psihiatrične dejavnosti izdala monografijo. Prejeli smo srebrni grb Občine Vojnik, leto kasneje še priznanje za urejeno okolico. V letih 2010 in 2011 smo kot druga bolnišnica v Sloveniji uspešno dokončali energetsko sanacijo stavb. Dislocirana enota Ravne pri Šoštanju je bila leta 2013 preseljena v Vojnik. To leto smo tudi pridobili certifikat kakovosti, ki ga ohranjamo še danes.

Leta 2014 je bolnišnica dobila poslovnega in strokovnega direktorja. To je postal Marjan Javornik, strokovna direktorica pa Metoda Vidmar Vengust. To leto je bil zgrajen podzemni hodnik. Leta 2018 je bil zasajen nov hruškov drevored. Leta 2021 je bil objavljen Zakon o investicijah v zdravstvu, v katerem je omenjena novogradnja, ki bi rešila bolnišnično prostorsko stisko.  

Leta 2021 je delo strokovne direktorice prevzela Anja Cvikl Planko. Zastavila je strategijo strokovnega razvoja. V začetku leta 2022 je bil odprt Oddelek za gerontopsihiatrijo, ki obravnava starejše osebe s težavami v duševnem zdravju. Začel je delovati tudi Oddelek za dnevno bolnišnično oskrbo, kjer pacienti dnevno prihajajo na aktivnosti v programu, bivajo pa v domačem okolju. Dnevna bolnišnica je namenjana zdravljenju anksiozno-depresivnih stanj, po epidemiji pa smo obravnavali tudi postkovidni sindrom. Na trgu v Vojniku smo odprli dislocirano enoto Dnevne bolnišnice za obravnavo oseb s fibromialgijo in bolečinskim sindromom. Na ta način želimo omiliti vpliv še vedno prisotne stigmatizacije oseb s težavami v duševnem zdravju. 

Bolnišnica danes

Bolnišnica s svojimi storitvami oskrbuje regijo s 320.000 prebivalci. Trenutno razpolagamo s 148 posteljami na šestih oddelkih. V specialističnih ambulantah delajo poleg psihiatrov tudi klinični psihologi. Na letni ravni bolnišnica opravi povprečno tisoč hospitalnih primerov. Povprečna ležalna doba je 30 dni. Letno opravimo približno 13.000 ambulantnih pregledov, od tega približno 900 psiholoških. V program dnevne bolnišnice je lahko vključenih povprečno 200 oseb letno. Na zadnji dan v letu 2022 je bilo pri nas zaposlenih 183 oseb. Od 1. junija 2022 opravlja funkcijo v. d. direktorja Albin Apotekar.  

Bolnišnica jutri

Bolnišnica se s programi na oddelkih ves čas prilagaja potrebam pacientov. V načrtu imamo širitev dnevne bolnišnice za starostnike z namenom izboljšati kakovost življenja in ohranjati spominske funkcije. Dnevno bolnišnico bi radi ponudili tudi pacientom, ki imajo psihotično motnjo. S tem bi omogočili večjo funkcionalnost v domačem okolju in pripomogli k destigmatizaciji. V slovenskem prostoru se kaže tudi potreba po suportivni obravnavi oseb z rakavimi obolenji. Tudi ta pomoč bi bila v obliki dnevne bolnišnice. Na področju odvisnosti bi radi uvedli program za nekemične odvisnosti.

Veliko dela nas čaka na področju digitalizacije, s katero bi delo poenostavili, hkrati pa omogočili sledljivost in dvignili kakovost storitev. Želimo se izpopolniti tudi na kadrovskem področju. Začeli smo in radi bi tudi nadaljevali s povezovanjem z vsemi deležniki v naši regiji, ki sodelujejo pri zdravljenju duševnih motenj. Ves čas se trudimo zagotavljati organizacijsko in osebnostno integriteto na visoki stopnji. Idej in načrtov imamo še veliko, vsem v naši bolnišnici pa je skupna skrb za dobrobit pacienta. Proti stigmatizaciji duševno bolnih oseb se borimo z ozaveščanjem in izobraževanjem v okviru številnih projektov, ki jih zasnujemo sami ali v njih sodelujemo.

Tekst: Albin Apotekar, Anja Cvikl Planko

Foto: arhiv bolnišnice