Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sreda, 17.01.2018

delno oblačno
4°C | 10°C
četrtek, 18.01.2018
-6°C | 10°C
petek, 19.01.2018
1°C | 10°C
sobota, 20.01.2018
4°C | 8°C
nedelja, 21.01.2018
-4°C | 8°C
Opozorila
Torek, 16.1.2018 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
4°C
10°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice

Zapustila nas je Lelja Sancin Rehar


NOVICE

| |
28.11.2017      12:21
A A

Zapustila nas je Lelja Sancin Rehar


Gospa profesor, Lelja Sancin Rehar, je bila z Vipavo močno povezana zaradi svojih prednikov. V njej je preživela otroška leta pri starih starših. Čeprav je živela v Trstu je pogosto prihajala v Vipavo, posebno ob dnevu mrtvih in obiskala družinski grob, kjer so pokopani njena mama Minka Rehar, rojena Punčuh in stara starša Antonija Punčuh in Fran Punčuh, ki je bil soustanovitelj Hranilnice in posojilnice na Slapu leta 1893.


Lelja v vipavski narodni noši leta 1946
Lelja v vipavski narodni noši leta 1946
Deli:

Tudi letos 31. oktobra se je pokojna gospa Lelja pripeljala s sinom iz Trsta v Vipavo in obiskala grob njenih dragih. V večernih urah se je s težavo oglasila pri nas doma, kot je to storila že večkrat. Tokrat je bila manj zgovorna. Opazili smo njeno utrujenost in ko jo je sin odpeljal nazaj proti Trstu, me je obšla zla slutnja, da je to morda njen zadnji obisk njej drage Vipave. In res je bilo tako. Umrla je 9. novembra v Trstu v starosti 95 let.

Gospa Lelja je bila rojena v Mariboru 11. 5. 1922, kamor sta se njena starša Minka in Radivoj Rehar umaknila pred fašizmom, še pred njenim rojstvom. Mama Minka Punčuh, rojena na Slapu, je bila znana učiteljica na vipavski šoli, kamor je prišla leta 1946 iz Cola. Učila je po raznih krajih, tudi na Erzelju. Oče pa je bil časnikar, pesnik, pisatelj in kulturni delavec, rojen v Šturjah pri Ajdovščini. Na družino pokojne prof. Lelje nas v Vipavi od leta 1985 spominja tudi poimenovanje glavne ulice po njenem bratu Vojanu Reharju, ki je bil organizator OF na Vipavskem in je leta 1941 prišel iz Maribora na Primorsko. Umrl je leta 1975 v Zemonu v Srbiji.

Pokojna gospa Lelja je bila obdarjena z mnogimi talenti, ki jih je sama še obogatila in nobenega zakopala. Leta 1940 je v Mariboru končala gimnazijo, nadaljevala študij na filozofski univerzi v Ljubljani in diplomirala iz italijanskega jezika in književnosti, istočasno pa študirala še na Akademiji za igralsko umetnost. Leta 1947 je prišla v Trst in se poročila z Modestom Sancinom, dramskim igralcem, pevcem, režiserjem in kulturnim delavcem.

V zakonu sta imela šest otrok, od katerih so trije majhni umrli. Kljub številni družini je veliko delala za radio Trst. Napisala je več iger za otroke, tudi za odrasle in več kot 80 dramskih del. Napisala je preko 200 radijskih oddaj v dialogizirani obliki. Od leta 1976 do upokojitve je 16 let poučevala Italijane prevajanja iz italijanščine v slovenščino na Visoki šoli za tolmače in prevajalce v Trstu, ki vzgaja kadre za mednarodne organizacije. Leta 1949 je gospa Lelja postala članica Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, ki je dajalo našim ljudem odlične predstave, slovensko besedo in narodno zavest. V tem času je predavala dikcijo na dramski šoli Slovenskega narodnega gledališča. Leta 1964 je v Vipavi umrl njen mož Modest in zapustil vdovo in tri mladoletne otroke. Ostala je sama in se borila za preživetje. Pokončno in korajžno je nadaljevala s svojim kulturnim poslanstvom. V Primorskem dnevniku je imela stalno rubriko 'Jezikovni kotiček' in 'Jezik na obrobju' in tako opozarjala novinarje in bralce na ohranjanje lepe slovenščine, posebno v prostoru, ki je pod močnim vplivom italijanščine.

Nekaj njenih lepih člankov smo imeli čast objaviti tudi v našem glasilu Vipavski glas. Gospa Lelja mi je zaupala, da bi v tem glasilu rada objavila tudi svoje spomine na mladost v Vipavi. Žal, se ta njena velika želja ni izpolnila. Gospa Lelja Sancin je bila tudi prva gostja naše knjižnice v Vipavi, ki se je 3. 11. 2013 predstavila javnosti ob izdaji njene knjige Nojevo pero, ki je izšla pri založbi tržaškega tiska. V njej je objavljenih 41 pozabljenih ženskih likov iz Trsta, Gorice in Benečije rojenih do leta 1900. Tej knjigi je posvetila več let življenja. Po tej predstavitvi mi je dejala: "Če mi je za kaj žal, mi je za to, da v moje pisanje nisem vključila lik in delo pogumne Vipavke Ane Praček Krasna iz Dolge Poljane". In zgodilo se je, da je to njeno željo leta 2015 izpolnila gospa Dorica Makuc iz Gorice, ko je s sodelavkami izdala v samozaložbi knjigo Ameriška slovenka iz Vipavske doline.

V Trstu so se v Tržaškem narodnem domu od nje poslovili 15. 11. 2017 na žalni seji s hvaležnim spominom na njeno dragoceno delo, ki je zaznamovalo kulturno življenje tamkajšnje slovenske skupnosti. Pokojna profesorica Lelija Sancin ni nikoli pozabila njene Vipave, zato smo dolžni ohraniti spomin nanjo in vse kar je storila za naš slovenski jezik in slovensko kulturo. Pripadala je tisti zaznamovani generaciji Primorcev, ki je okusila fašizem in se borila za priključitev Primorske k matični domovini Sloveniji. Zato je tudi tako ljubila svoj materni jezik. Da tega ne bi nikoli pozabili. Naj počiva v miru.

Vsem članom njene družine izrekam iskreno sožalje.

Magda Rodman, Vipava




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vipava!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!