Med mednarodno pomembna mokrišča v Sloveniji spadajo Sečoveljske soline, Cerkniško jezero, Ljubljansko barje in edino podzemno mokrišče –Škocjanske jame. Tudi v Vipavski dolini, ki jo kot prestižni turistični raj odkrivajo in oglašujejo izven naše države, imamo dragoceno, a premalo znano mokrišče Mlake pri Vipavi, ki leži na vojaškem strelišču na robu območja Južni obronki Nanosa.
Na Mlakah uspeva okrog 400 vrst praprotnic in semenk, čez 100 vrst žuželk, od tega okrog 80 vrst metuljev; 7 vrst rib, 9 vrst dvoživk, 5 vrst plazilcev, 57 vrst ptic in 8 vrst malih sesalcev. Med organizmi je tudi nekaj takih, ki so pod posebno zaščito kvalifikacijske vrste za Naturo 2000. To so v Evropi redke in ogrožene vrste, ki pa imajo na Mlakah še dovolj velike in vitalne populacije. Med njimi so na primer laški piškur, potočni glavoč, rak primorski koščak ter metulji strašični modrin, sviščev modrin, petelinček in barjanski cekinček. Od rastlinskih kvalifikacijskih vrst je na Mlakah samo kranjska sita, imamo pa kar 16 vrst kukavičevk/orhidej.

V prejšnjem desetletju so/smo se planinci, gozdarji, učitelji, naravovarstveniki … borili za ohranitev mokrišča in večkrat naleteli na očitke, da se 'zaradi nekaj komarjev in žab dela prevelik cirkus'. Mokrišču je v teh letih večkrat grozilo tudi uničenje, predvsem zaradi gradnje avtoceste in vojaškega strelišča, a se je vsemu navkljub uspešno ohranilo. Trenutno vidim problem predvsem v širjenju invazivnih vrst rastlin in precejšnji pognojenosti z iztrebki drobnice in goveda, ki se pase na območju Mlak.

Če bi na Mlakah postavili pojasnjevalne panoje ali uredili učno pot (kar bi lahko pomenilo izziv za vipavsko občino) bi imeli kaj ponuditi tudi turistom, ki jih zanima narava. Od obrtne cone (nekdanje tankovske garaže) se lahko naredi okrog Mlak krožno pot, seveda ob upoštevanju režima vojaških aktivnosti, kar pa ni velik problem. Mokrišče bi lahko postalo odlično mesto za vodene oglede, rekreacijo in sproščanje.

Irena Breščak, prof. biol.